Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.
Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.
Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.
Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.
Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.
Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.
Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.
Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.
Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.
Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.
Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.
Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.
Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Neveljaven email naslov