Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.
Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.
Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.
Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.
Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.
Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.
Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.
Testirali smo še nekaj novih jeklenih konjičkov.
Renault megane RS Trophy nas je obiskal že pred časom – pri Renaultovem prodajalcu v Lescah, kjer pripravljajo športne različice testnih vozil te znamke, sem ga prevzel ravno na dan, ko je snežilo. No, sem rekel, sem se pa res dogovoril za pravi testni termin. Nič, sem se spravil na avtocesto in si rekel: bom že nekako priplužil do Ljubljane, morda pa le ne bo tako hudo. In res ni bilo; bil sem prav prijetno presenečen nad obnašanjem avtomobila, ki se je kljub sneženju obnašal prav spodobno. Res je seveda, da nisem poizkušal s kakšnimi sunkovitimi manevri, tudi hitrost sem prilagodil razmeram, a imel sem občutek, da se da peljati zelo podobno kot z vsakim drugim običajnim avtomobilom, ki je opremljen za vožnjo v zimskih razmerah. Izkušnja me je, moram priznati, res prav prijetno presenetila.
Sneg je potem hitro izginil in nato sem lahko peljal tudi po suhi cesti, ki jo ima tak športnik vseeno raje, o tem ni dvoma. Gre za posebno serijo avtomobila, ki so ga nekoliko tehnično in tudi kozmetično obogatili. S pritiskom gumba RS si lahko zagotovimo povečanje moči za nekaj kilovatov na 202 kilovata, kar je 275 KM – in to seveda zagotavlja že kar dramatično pospeševanje. Sicer pa je pri tem potrebno izpostaviti tudi izjemno prožnost motorja – recimo pri 80 ali 90 kilometrih na uro v šesti prestavi pritisk na pedalko za plin pomeni konkretno pospeševanje. Da je avtomobil lažji in zato lahko tudi hitrejši, je kriv tudi Akrapovičev izpušni sistem, ki je v celoti izdelan iz titana posebej za model RS. No, tudi na zvoku se pozna, da je malo bolj slovenski – ne pretirano, a toliko, da se ve, da le gre za drugačen avtomobil. Poznavalci športnih različic tovrstnih avtomobilov bodo med Leonom, Golfom, Focusom in še katerim verjetno vedno pametovali, kateri je boljši in zakaj, a renault je s to različico Megana, ki je zavoljo nekaterih dodatkov res nekaj tisočakov dražja od recimo običajnega RS-a, a nedvomno zato tudi bolj zanimiva, posegel s karakteristikami, izgledom in še čim v sam vrh – si upamo trditi.
Vseeno ponovimo še enkrat: najnovejši mercedes razreda C se zgleduje po zadnji različici prestižnega razreda S tako kot se do sedaj še ni. Ne samo na pogled, tudi notranjost je zasnovana tako, da bi vsakdo moral občutiti, da je znotraj občutek prestiža močnejši kot je bil kdajkoli v tem razredu. Vse je elegantno, kvalitetno in recimo moderno, samo z dotiki (če pomislimo na vmesnik) vse beži in se premika, včasih človek pomisli, da bi kaj lahko bilo tudi enostavneje, a tako pač je. Sicer pa so še stvari, ki lahko pri sosedu povzročajo nevoščljivost in slabo voljo. Oznaka 250 CDI bluetec že pomeni, da si nismo privoščili najšibkejšega. 150 kilovatov moči 2,2 litrskega turbodizla je za povprečnega voznika razreda C več kot dovolj, nekateri bi morda pripomnili edino, da se motor včasih kar malo bolj sliši kot bi pričakovali; no, tudi 7-stopenjski samodejni menjalnik bo ugajal. 4-MATIC pa je naslednja oznaka, ki naredi C-ja ne samo zanimivejšega ampak nedvomno tudi varnejšega. Štirikolesni pogon so pri Mercedesu precej posodobili, občutek stabilnosti pri vožnji v ovinek se poveča; predvsem ob slabših razmerah na cesti, ko sistem prilagaja oziroma poveča moč na kolesih, ki imajo v tistem trenutku boljši oprijem, to zagotavlja bolj zanesljivo lego in manj nevarnosti za izgubo stabilnosti. Ni verjetno potrebno posebej poudarjati, da je sicer vožnja v normalnih razmerah (pa četudi povozimo kakšno luknjo kje na cesti, (kar se seveda dogaja) zelo udobna. Potem pa so tu še »malenkosti« (dal sem jih v navednice), ki dodatno opozarjajo, da gre za limuzino, ki je blizu najprestižnejšim. Notranja osvetlitev se recimo lahko prižge v sedmih različnih barvah – to nekaterim, pravijo, že lahko pomeni več ugodja… Novi C (ali mu rečemo kar mali S) stane v osnovni verziji 45 tisočakov, zmogljivejši 250 CDI bluetech s pogonom na vsa štiri kolesa in opremljenostjo avantgarde pa 57. Nagovarja pač le manjši krog kupcev.
Pripeljal se je – eden tistih, pri katerih se ne pričakuje, da bi lahko imel kakšne težave pri vožnji v slabših razmerah. Hondin športni terenec CR-V ni kar tako. CR-V (še v tretji generaciji) je bil lani čisto pri vrhu prodaje tako v svetu kot v Evropi med tovrstnimi vozili. Zdaj so tudi k nam pripeljali četrto generacijo in pri Hondi upajo (mi pa jim verjamemo), da bodo z njo vnesli nemalo nemira v razred. Avtomobil je za 3,5 cm daljši in cm in pol nižji od predhodnika; tudi širina koloteka je za cm in pol širša, torej je CR-V zdaj še stabilnejši in zanesljivejši v ovinkih. Kar zadeva obliko, je avto nekoliko spremenjen, o tem ni dvoma, pri Hondi pravijo temu pametna robustnost – najbolje si boste izraz razložili sami, ko ga vidite. Ob 114 kilovatnem dvolitrskem bencinarju in 1,6 litrskem 88 kilovatnem dizlu zdaj ni več 110 kilovatnega 2,2 litrskega dizla, ampak ga je nadomestil 1,6 litrski dizel, ki so mu moč povečali na 118 kilovatov, medtem ko je navor 350 Nm ostal enak. Motor odlikuje zaporedno skupno delovanje dveh turbopolnilnikov, ob šest stopenjskem ročnem menjalniku pa ga je moč kombinirati tudi z devet stopenjskim samodejnim menjalnikom. Novi CR-V je seveda obložen s tehničnimi pripomočki; izstopa Sensing Fusion Sistem, ki združuje več sistemov in skrbi za večjo varnost – med drugim je inteligentni prilagodljivi tempomat sposoben tudi predvidevanja vpada kakšnega vozila na naš vozni pas – recimo če na avtocesti prehitevamo vozilo, pred katerim vozi še eno, bi se lahko zgodilo, da to vozilo tudi začne prehitevati tisto prvo in zapelje pred nas – to naj bi bil nov sistem, ki je bil razvit posebej za evropske ceste, sposoben predvidet. Novi CR-V je nekoliko dražji od predhodnika – najcenejši pride nekaj čez 25 tisočakov – to je tisti z bencinskim motorjem in pogonom le na prednji kolesi.
Morda že veste, poteka tretji svetovni teden prometne varnosti – tokrat je posvečen prometni varnosti otrok s sloganom Ohranimo življenja otrok. Tako se bo danes (oziroma se je že) na Kongresnem trgu v Ljubljani zbrala kopica otrok iz vrtcev in osnovnih šol, ki jim bodo ponudili nekaj praktičnih preventivnih delavnic, seveda povezanih s področjem prometne varnosti otrok, zraven naj bi bilo tudi obilo zabave. Tudi Val 202 bo tam.
Tranzicija v mobilnosti se napoveduje že nekaj časa, na različne načine. Nekatere spremembe se že dogajajo, druge se nakazujejo, kako hitro bo vse skupaj šlo, še ne vemo. Da se nekatere stvari (tudi v mobilnosti) prvič zgodijo v ZDA in potem pljusknejo v Evropo, tudi tega smo že vajeni. No, pred kratkim je prvi mož Forda na nek način napovedal, da bo spremenil način prodaje oziroma pritisnil na svoje prodajalce, ker so se razmere na trgu spremenile, prodajalci pa so se spretno prilagodili in predvsem občutno dvignili cene avtomobilom. A da bi Ford, ki je začel s prodajo preko posrednikov, zdaj odrezal roko, ki ga hrani, ne bo šlo, pravi Andrej Brglez.
Industrija kamp prikolic in avtodomov v zadnjih letih izjemno raste, tako je tudi uporabnikov vedno več. Nekateri jih kupujejo, drugi si jih izposojajo, tretji spet si kar sami predelajo različna prevozna sredstva. Novi hipijevski potovalni duh se pojavlja, a je precej drugačen od tistega, ki je bil v modi pred desetletji. Zdaj mora biti vse pri roki, udobno in moderno, pa čeprav je uradni moto, da se vračamo k naravi.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Neveljaven email naslov