Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Mlade generacije razmišljajo o mobilnosti

29.07.2015

Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev glede emisijskih izzivov.

Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive

No, končno! Doblo, priljubljen Fiatov dostavnik, je prenovljen. “Končno” zaradi zelo subjektivnega mnenja, da je bila pločevina v tretji generaciji iz leta 2010 krojena nekoliko – no, recimo – smešno. “Mehke linije,” so takrat dejali oblikovalci zabuhlemu vozilu, ki je spominjalo na vse, le na resno dostavno vozilo ne. Po zadnji, zelo temeljiti prenovi je podoba povsem drugačna. Z ostrimi, skoraj germanskimi linijami je vozilo postalo privlačno, zaupanja vredno ter kot tako primerno tako za podjetnike in obrtnike (v svoji kargo verziji) kot tudi za družine, ki žrtvujejo nekaj udobja na rovaš neskončnega prostora v potniški verziji. 1,4 milijona doblov so izdelali do zdaj, kar priča o tem, da tudi v teh vrsticah ne moremo povedati nič več kaj povsem novega.

Nekaj novosti pa le je: obstaja verzija s tremi sedeži spredaj, ki smo jo preizkusili. Voznik sicer sedi nemoteno, se pravi izjemno udobno, obdan s skoraj “civilnim” delovnim okoljem, na klopi pa sopotnika sedita … no, pač odvisno od medeničnih kosti in še česa …

Čim naključni stanujoči zagledajo doblo cargo, jih takoj prime neustavljiva želja, da se preselijo. Selitve so namreč doblov konjiček … tako je naš doblo preselil mlad par. Najprej sta prosila za eno ali dve vožnji, ker nato pride pravi kombi, ki pa se v naslednjih nekaj dneh ni prikazal. “Ni bilo potrebe,” je povedal mladi par in trpal v furgon širok nabor pohištvenih stvaritev švedskega proizvajalca.

S preverjenim 1,6-litrskim 88-kilovatnim agregatom in s tremi različnimi dolžinami ter s skoraj neskončnimi možnostmi kombinacij med sedeži in tovornim prostorom in z od nekdaj privlačno cenovno politiko se tale fiat uvršča med največje uspešnice italijanskega proizvajalca. Kar veliko pove o doblu, najbrž pa še več o Fiatu …

Zdaj pa zapeljimo na malo bolj spolzek teren. Renault scenic X-Mod Bose Edition dCi 130 Energy – tak je popoln naziv Renaultovega scenica, ki se na pogled kar precej razlikuje od običajnega. Nekaj malega zaradi osvežitve modela, predvsem pa mu bolj atraktiven ali pa raje recimo robusten videz zagotavljajo plastični dodatki, ki ščitijo podvozje, blatnike in odbijače. Čeprav je vozilo na pogled bolj terensko, to seveda ni pravi terenec. Tudi štirikolesnega pogona ni, so mu pa dodali tako imenovani sistem “extended grip”, ki ga preprosto uravnavamo z velikim gumbom. To so predvsem različne nastavitve elektronike, ki preprečuje zdrsavanje pogonskih koles; avtomobil se na spolzkih podlagah obnaša veliko bolj stabilno in zanesljivo. Pri pogonskem sklopu ni treba kaj dosti eksperimentirati – vemo, da 1,6-litrski 96-kilovatni dizel v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom deluje dobro, avtomobil je dovolj zmogljiv in s porabo blizu šestih litrov tudi varčen. Bose Edition pomeni vrhunsko ozvočenje in še nekaj dodatkov, ki jih prinese višja od dveh možnih ravni opreme, denimo sistem, ki pomaga pri speljevanju v klanec, asistenco za ohranjanje voznega pasu, pa kamero za pomoč pri parkiranju in senzorje, večja platišča, nekaj usnja v notranjosti in še nekaj dobrot – vse skupaj v vrednosti dobrih štirih tisočakov, kar dvigne ceno avtomobila na skoraj 27 tisočakov. A potem je tu renaultov popust, ki ceno tega dodatnega paketa tako rekoč izniči, pa se tako tak scenic kupcu ponuja za manj kot 23 tisočakov. To pa se sliši že bolj razumno.

Tudi Oplovo Mokko bi težko imeli za kakšnega zelo resnega terenca. Ta, ki smo jo nazadnje vozili, ima pogon na prednji kolesi; torej je – recimo – klasični športni terenec, ki ga ljudje uporabljajo povsod drugod, le po kakšnih terenih bolj malo. Ljudje radi segajo po športnih terencih, ki nimajo štirikolesnega pogona, sicer jih proizvajalci seveda ne bi ponujali. Ker sicer o mokki v glavnem že vse veste, ne bomo ponavljali, da je avtomobil (na kratko povedano) čisto simpatičen in da se prijetno pelje, tokrat pa se je ponudila priložnost, da preizkusimo, kako deluje in se obnese z 1,4-litrskim 103-kilovatnim bencinskim turbo agregatom, ki za pogonsko gorivo sprejme tudi utekočinjeni naftni plin LPG. Ali je še vedno najbolj sprejemljiva dizelska različica ali morda res plinska? Dilema je običajna in vedno bolj pogosta, odgovori pa … najbrž bi se zagrizeni privrženci dizlov težko odločili za to drugo možnost; tisti, ki ne marate dizlov, pa bi verjetno hitreje sprejeli rešitev, ki ob bencinski različici ponuja še pogon na avtoplin. Če menite, da bi vam šlo na živce polnjenje avtoplina, vas lahko potolažim; lahko vam pomaga uslužbenec na polnilnem mestu (menda bo pri nas že kmalu 100 bencinskih črpalk, ki ponujajo tudi LPG), pa tudi sicer polnjenje plinskega rezervoarja ni tako zelo zapleteno in dolgotrajno – človek se hitro navadi. Ko pomisliš, da bo potem z enim rezervoarjem (oziroma z dvema) mogoče prevoziti vsaj tisoč kilometrov in da je s plinom občutno ceneje (v primerjavi z dizlom vsaj evro na 100 prevoženih kilometrov), postane premislek bolj resen. Treba je še povedati, da je vseeno, ali agregat z gumbom priključimo na bencin ali na avtoplin – sprememba se tako rekoč ne občuti. Testna mokka z bogatejšim paketom opreme cosmo in še nekaj dodatne opreme stane več kot 25 tisočakov, sicer pa Opel ponuja osnovno različico LPG pod 22 tisočaki. Preračunaval in razmišljal bo vsak sam, a dejstvo je, da je Opel s svojimi modelskimi različicami na avtoplin resen ponudnik, tistih, ki razmišljajo v to smer, pa je tudi pri nas vse več.

Da bi k premisleku o mobilnosti prihodnosti spodbudili generacijo, ki bo mobilnost soustvarjala čez deset let, je GoodYear med 2500 evropskimi študenti (med njimi je bilo 224 slovenskih) izvedel raziskavo “ThinkGoodMobility”. Tudi naši študentje naravoslovja, strojništva, prometa, logistike, računalništva in informatike, ekonomije in industrijskega oblikovanja si želijo ekološko prijazno prihodnost. V središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema bi morala biti v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva – v to je prepričanih dve tretjini vprašanih slovenskih študentov; na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (to je poudarilo več kot 40 odstotkov študentov), skoraj ravno toliko pa jih je trdilo, da je zelo pomembna tudi reciklaža že uporabljenih delov. Evropski študenti so sicer reciklažo postavili na drugo mesto in na tretje vlaganje v sistem javnega prevoza. Kakor koli, okoljski pritiski se krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Mlade generacije razmišljajo o mobilnosti

29.07.2015

Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev glede emisijskih izzivov.

Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive

No, končno! Doblo, priljubljen Fiatov dostavnik, je prenovljen. “Končno” zaradi zelo subjektivnega mnenja, da je bila pločevina v tretji generaciji iz leta 2010 krojena nekoliko – no, recimo – smešno. “Mehke linije,” so takrat dejali oblikovalci zabuhlemu vozilu, ki je spominjalo na vse, le na resno dostavno vozilo ne. Po zadnji, zelo temeljiti prenovi je podoba povsem drugačna. Z ostrimi, skoraj germanskimi linijami je vozilo postalo privlačno, zaupanja vredno ter kot tako primerno tako za podjetnike in obrtnike (v svoji kargo verziji) kot tudi za družine, ki žrtvujejo nekaj udobja na rovaš neskončnega prostora v potniški verziji. 1,4 milijona doblov so izdelali do zdaj, kar priča o tem, da tudi v teh vrsticah ne moremo povedati nič več kaj povsem novega.

Nekaj novosti pa le je: obstaja verzija s tremi sedeži spredaj, ki smo jo preizkusili. Voznik sicer sedi nemoteno, se pravi izjemno udobno, obdan s skoraj “civilnim” delovnim okoljem, na klopi pa sopotnika sedita … no, pač odvisno od medeničnih kosti in še česa …

Čim naključni stanujoči zagledajo doblo cargo, jih takoj prime neustavljiva želja, da se preselijo. Selitve so namreč doblov konjiček … tako je naš doblo preselil mlad par. Najprej sta prosila za eno ali dve vožnji, ker nato pride pravi kombi, ki pa se v naslednjih nekaj dneh ni prikazal. “Ni bilo potrebe,” je povedal mladi par in trpal v furgon širok nabor pohištvenih stvaritev švedskega proizvajalca.

S preverjenim 1,6-litrskim 88-kilovatnim agregatom in s tremi različnimi dolžinami ter s skoraj neskončnimi možnostmi kombinacij med sedeži in tovornim prostorom in z od nekdaj privlačno cenovno politiko se tale fiat uvršča med največje uspešnice italijanskega proizvajalca. Kar veliko pove o doblu, najbrž pa še več o Fiatu …

Zdaj pa zapeljimo na malo bolj spolzek teren. Renault scenic X-Mod Bose Edition dCi 130 Energy – tak je popoln naziv Renaultovega scenica, ki se na pogled kar precej razlikuje od običajnega. Nekaj malega zaradi osvežitve modela, predvsem pa mu bolj atraktiven ali pa raje recimo robusten videz zagotavljajo plastični dodatki, ki ščitijo podvozje, blatnike in odbijače. Čeprav je vozilo na pogled bolj terensko, to seveda ni pravi terenec. Tudi štirikolesnega pogona ni, so mu pa dodali tako imenovani sistem “extended grip”, ki ga preprosto uravnavamo z velikim gumbom. To so predvsem različne nastavitve elektronike, ki preprečuje zdrsavanje pogonskih koles; avtomobil se na spolzkih podlagah obnaša veliko bolj stabilno in zanesljivo. Pri pogonskem sklopu ni treba kaj dosti eksperimentirati – vemo, da 1,6-litrski 96-kilovatni dizel v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom deluje dobro, avtomobil je dovolj zmogljiv in s porabo blizu šestih litrov tudi varčen. Bose Edition pomeni vrhunsko ozvočenje in še nekaj dodatkov, ki jih prinese višja od dveh možnih ravni opreme, denimo sistem, ki pomaga pri speljevanju v klanec, asistenco za ohranjanje voznega pasu, pa kamero za pomoč pri parkiranju in senzorje, večja platišča, nekaj usnja v notranjosti in še nekaj dobrot – vse skupaj v vrednosti dobrih štirih tisočakov, kar dvigne ceno avtomobila na skoraj 27 tisočakov. A potem je tu renaultov popust, ki ceno tega dodatnega paketa tako rekoč izniči, pa se tako tak scenic kupcu ponuja za manj kot 23 tisočakov. To pa se sliši že bolj razumno.

Tudi Oplovo Mokko bi težko imeli za kakšnega zelo resnega terenca. Ta, ki smo jo nazadnje vozili, ima pogon na prednji kolesi; torej je – recimo – klasični športni terenec, ki ga ljudje uporabljajo povsod drugod, le po kakšnih terenih bolj malo. Ljudje radi segajo po športnih terencih, ki nimajo štirikolesnega pogona, sicer jih proizvajalci seveda ne bi ponujali. Ker sicer o mokki v glavnem že vse veste, ne bomo ponavljali, da je avtomobil (na kratko povedano) čisto simpatičen in da se prijetno pelje, tokrat pa se je ponudila priložnost, da preizkusimo, kako deluje in se obnese z 1,4-litrskim 103-kilovatnim bencinskim turbo agregatom, ki za pogonsko gorivo sprejme tudi utekočinjeni naftni plin LPG. Ali je še vedno najbolj sprejemljiva dizelska različica ali morda res plinska? Dilema je običajna in vedno bolj pogosta, odgovori pa … najbrž bi se zagrizeni privrženci dizlov težko odločili za to drugo možnost; tisti, ki ne marate dizlov, pa bi verjetno hitreje sprejeli rešitev, ki ob bencinski različici ponuja še pogon na avtoplin. Če menite, da bi vam šlo na živce polnjenje avtoplina, vas lahko potolažim; lahko vam pomaga uslužbenec na polnilnem mestu (menda bo pri nas že kmalu 100 bencinskih črpalk, ki ponujajo tudi LPG), pa tudi sicer polnjenje plinskega rezervoarja ni tako zelo zapleteno in dolgotrajno – človek se hitro navadi. Ko pomisliš, da bo potem z enim rezervoarjem (oziroma z dvema) mogoče prevoziti vsaj tisoč kilometrov in da je s plinom občutno ceneje (v primerjavi z dizlom vsaj evro na 100 prevoženih kilometrov), postane premislek bolj resen. Treba je še povedati, da je vseeno, ali agregat z gumbom priključimo na bencin ali na avtoplin – sprememba se tako rekoč ne občuti. Testna mokka z bogatejšim paketom opreme cosmo in še nekaj dodatne opreme stane več kot 25 tisočakov, sicer pa Opel ponuja osnovno različico LPG pod 22 tisočaki. Preračunaval in razmišljal bo vsak sam, a dejstvo je, da je Opel s svojimi modelskimi različicami na avtoplin resen ponudnik, tistih, ki razmišljajo v to smer, pa je tudi pri nas vse več.

Da bi k premisleku o mobilnosti prihodnosti spodbudili generacijo, ki bo mobilnost soustvarjala čez deset let, je GoodYear med 2500 evropskimi študenti (med njimi je bilo 224 slovenskih) izvedel raziskavo “ThinkGoodMobility”. Tudi naši študentje naravoslovja, strojništva, prometa, logistike, računalništva in informatike, ekonomije in industrijskega oblikovanja si želijo ekološko prijazno prihodnost. V središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema bi morala biti v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva – v to je prepričanih dve tretjini vprašanih slovenskih študentov; na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (to je poudarilo več kot 40 odstotkov študentov), skoraj ravno toliko pa jih je trdilo, da je zelo pomembna tudi reciklaža že uporabljenih delov. Evropski študenti so sicer reciklažo postavili na drugo mesto in na tretje vlaganje v sistem javnega prevoza. Kakor koli, okoljski pritiski se krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive.


18.01.2024

Naj bodo naši najmlajši v avtu varni

V prihodnjih minutah pa k najmlajšim udeležencem v prometu, ki so kot sopotniki v prometu povsem odvisni od nas. Nekateri se še vedno premalo zavedajo, kako zelo pomembno je, da imamo dober otroški varnostni sedež, pa seveda tudi, da je ustrezno nameščen.


11.01.2024

Kaj prinaša novi potniški center v Ljubljani?

Začela se je gradnja novega potniškega centra v Ljubljani, ki seveda prinaša kar nekaj motenj v prometu. Gradnja bo po napovedih trajala dve leti in v tem času se bomo morali prilagajati občasnim zaporam in oviram na gradbišču. Če bi tak ali podoben projekt izpeljali pred recimo vsaj 30 leti, bi bilo danes marsikaj drugače. Ampak kar zadeva mobilnosti, smo zadaj še kje.


04.01.2024

Električna mobilnost v 2024

V preteklem letu smo zelo veliko govorili o električni mobilnosti. Na tem področju so zelo močni kitajski proizvajalci, ki so tudi odgovorni, da so proizvajalci električnih vozil le začeli počasi popuščati s cenami, ki pa so še vedno zelo visoke. Kakšne so smernice in kaj lahko pričakujemo letos in v prihodnjih letih? O vsem tem Janez Martinčič in Andrej Brglez.


28.12.2023

Mobilnost v 2023 | Andrej Brglez

V minutah za mobilnost se bomo tokrat ozrli nazaj na leto, ki se izteka. Andrej Brglez nas spomni, da so uničujoče poplave pri nas vplivale tudi na mobilnost, da je bilo veliko avtomobilov poplavljenih, pa da so cene avtomobilov še naprej rasle in da je rasla tudi prodaja električnih avtomobilov. Ta je v Evropi letos prvič presegla prodajo dizelskih avtomobilov. Sicer pa sprehod po svetu pokaže, da so avtomobilske zgodbe po različnih koncih sveta zelo različne.


14.12.2023

Trg rabljenih električnih vozil

Ker so električna vozila z nami že kar nekaj let, je na trgu tudi vedno več rabljenih. Kupci pa se za nakup takih težko odločajo, saj je neznank še preveč, predvsem pa ne zaupajo kakovosti baterij, ki so del avtomobila, okoli katerega se pravzaprav vse vrti.


07.12.2023

Velik porast spletne prodaje avtomobilov v Sloveniji in izbor avta leta

Vemo, da prodaja avtomobilov še vedno v veliki meri temelji na obisku avtomobilskega salona, ampak nakupni proces se tudi v tej panogi pri večini kupcev začne na spletu. Vendar pa se nakupne poti spreminjajo, tudi pri nas. Spomnimo, kako je prodaja tekstila in obutve prek interneta postala izjemen posel, počasi podobne nakupne navade prodirajo tudi na področje prodaje avtomobilov, tudi rabljenih. Kako hitro gre slovenski kupec na nova polja spletnega nakupovanja? Sogovornik: - Marin Vladović, izvršni direktor in partner platforme AutoBrief


30.11.2023

Mobilnost: Razvoj avtomobilskih žarometov in njihova prihodnost

Avtomobilska industrija iz leta v leto beleži izjemen napredek pri razvoju praktično vseh avtomobilskih sklopov. Eden pomembnejših in še kako dobrodošlih za voznika je napredek pri razvoju avtomobilskih svetil, predvsem žarometov. Zadnje čase je popularna t. i. LED matrična tehnologija, ki je s pomočjo več tisoč LED diod v žarometu sposobna usmerjati množico svetlobnih snopov, ki so neodvisni drug od drugega in tako lahko dinamično osvetljujejo različne segmente ceste. Sogovornik: - vodja razvoja žarometov v Hella Saturnus Janez Nučič


23.11.2023

Kje smo na zemljevidu pitja alkohola?

Pred dnevi je bila organizirana akcija Slovenija piha nula nula, ki naj bi voznike spodbudila, da ne bi pijani sedali za volan, a se je znova izkazalo, da vsi ne napihajo nula nula. Kje smo na zemljevidu pitja alkohola, zakaj ga ni dobro piti in kako je nevaren za volanom? O tem se bo Janez Martinčič tokrat pogovarjal z doktorico psiholoških znanosti Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


16.11.2023

Upad prodaje električnih avtomobilov

V zadnjem času se sem ter tja pojavi kakšna novica, da zanimanje za nakup električnih avtomobilov pada. Zato se tudi proizvajalci odločajo o znižanju proizvodnje električnih avtomobilov.


09.11.2023

Pihamo 0,0

Raziskave so pokazale, da pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo, to pa je v prometu lahko zelo nerodno ali celo usodno. Evropska uredba določa, da morajo biti že od junija 2022 vsi novi tipi vozil, od julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljena z modernimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (tako imenovane alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola. Ali bi bilo smiselno uzakoniti "nič celih nič"? Kakšen je odnos mladih do alkohola, ki so nam starejšim v zadnjem času lahko za vzor, kar zadeva šofiranje pod vplivom alkohola?


02.11.2023

Mobilnost: Življenjska doba pnevmatik vse daljša

Tudi letos so evropski avtomobilski klubi skupaj s potrošniškimi organizacijami vzeli pod drobnogled zimske pnevmatike dveh različnih dimenzij – ene primerne za kompaktne križance in druge za avtomobile nižjega srednjega razreda. Ugotovili so, da so razlike med pnevmatikami med različnimi proizvajalci lahko kar velike, in tudi, da visoka cena ni vedno zagotovilo za najvišjo kakovost.


26.10.2023

Mednarodno tekmovanje mehanikov v cestnih patruljah

Pred dnevi je AMZS spet gostila mednarodno tekmovanje in usposabljala mehanike, ki delujejo v cestnih patruljah. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom mednarodne avtomobilistične zveze FIA Regija 1, ki združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda ter ARC Europe – mednarodne mreže za pomoč na cesti, ki danes zagotavlja pomoč na cesti v kar 43 evropskih državah. Sodelovale so ekipe iz 17 avtomobilskih klubov, v naši sta bila Janez Kajzar iz postojnskega centra AMZS in Jakob Turnšek iz Celjskega servisa.


19.10.2023

Nad zastoje na avtocestah z novimi opozorilnimi tablami

Zastoji na vpadnicah v Ljubljano in na ljubljanskem obroču so vsakodnevna stalnica. Hitrih rešitev stroka nima, zato bo DARS prihodnje leto s pomočjo umetne inteligence poskušal povečati pretočnost skozi ljubljanski obroč. S postavitvijo več kot 50 portalov, ki jih bodo integrirali v nadzorne centre za vodenje in nadzor prometa, bodo obveščali voznike o priporočeni hitrosti in na ta način poskušali povečati pretočnost.


14.10.2023

Kako na pomoč pokliče eCall?

Ocene kažejo, da prometne nesreče države stanejo od enega ali celo do treh odstotkov njihovega bruto nacionalnega proizvoda na leto. Evropa se je odločila ukrepati. Tako države članice EU od 1. oktobra 2017 uvedejo centre za obveščanje o javni varnosti eCall, ki so opremljeni za obravnavo klicev eCall. Od 31. marca 2018 pa je moral biti vsak nov tip avtomobila, prodanega v Evropi, opremljen s sistemom 112 eCall. Tako avtomobil lahko samodejno pokliče vseevropsko številko 112 v primeru resne prometne nesreče in operaterjem v sili posreduje informacije o incidentu, vključno s koordinatami GPS, časom incidenta in identifikacijsko številko vozila. Andrej Brglez o tem, kako sistem deluje in kaj se obeta v prihodnosti.


29.09.2023

Vmesniki v vozilih

Čeprav se zadnje čase, kar zadeva teme s področja mobilnosti, ukvarjamo predvsem s tem, kako bi vse dali na elektriko in pokopali vse drugo, pa v ozadju še vedno tečejo raziskave in napredujejo projekti, ki naj bi nas zapeljali v naslednje stopnje avtonomne vožnje. O vmesnikih v vozilih, zakaj jim tako rečemo, kakšna je njihova vloga in kakšna bo v prihodnosti, s prof. dr. Jako Sodnikom s fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Zapeljemo še Fiat 500x in 500x "zgoraj brez" in prenovljenega Škodinega karoqa.


23.09.2023

Varna mobilnost v mestih

Mestna središča se zapirajo za avtomobile, načini mobilnosti se tako spreminjajo. Vedno več je prevoznih sredstev, hitrosti so vedno višje, vedno bolj pereči so izzivi uporabe mikromobilnosti, predvsem e-skirojev. Kako se v tujini lotevajo reševanja problemov (starostne in hitrostne) omejitve? Kako »preživeti« čas, ki je potreben, da se uveljavi zakonodaja? Pogovor z Ano Cergolj Kebler, vodjo projektov varne vožnje pri Zavarovalnici Triglav. Zapeljemo se tudi s prostornim Fiatom, udobnim Citroenom in uporabnim Volkswagnom – tokrat bo šlo brez elektrike.


16.09.2023

Novosti z avtomobilskega salona v Münchnu

Zadnja desetletja smo bili vajeni, da so novinarji (pa tudi obiskovalci) vsako leto obiskovali ene in iste avtomobilske salone in tam videli, kaj se nam na avtomobilskem področju v bližnji prihodnosti obeta novega. Zdaj tega tako rekoč ni več. To je bilo videti in čutiti na Münchenskem salonu, kjer je lahko predvsem strokovna javnost na enem kraju doživljala promocijo novih avtomobilskih rešitev, tehnologij, komponent, na drugem kraju v središču Münchna pa so zgradili velike odprte razstavne prostore, kjer so potekali razni dogodki in testne vožnje. Med obema središčema pa naj bi potekala testna proga za vozila sodobnih novih čistih tehnologij. Torej čisto drugačen koncept, ki ga je zaznal tudi Andrej Brglez.


09.09.2023

Trg rabljenih avtomobilov se normalizira

Naš tokratni sogovornik je Peter Kavčič, urednik portala Doberavto.si. Portal deluje pod okriljem AMZS in posreduje širok nabor podatkov o rabljenih avtomobilih, ki iščejo kupce pri različnih ponudnikih. Zadnjih nekaj let je trg novih in posledično tudi rabljenih vozil zelo nihal, primanjkovalo je enih in drugih, zdaj pa se stvari počasi umirjajo in lahko rečemo, da tudi nekako postavljajo na svoje mesto.


02.09.2023

Dodatna previdnost na cestah z začetkom šolskega leta

V minutah za mobilnost še enkrat spomnimo, da je Slovenija geografsko zelo razgibana, da so poti, po katerih hodijo otroci v šolo, zelo zelo različne in da se Slovenija uvršča med države, v katerih je varnost otrok na zelo visokem nivoju.


11.08.2023

Na Dunaju želijo samo 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev

Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.


Stran 2 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov