Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev glede emisijskih izzivov.
Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive
No, končno! Doblo, priljubljen Fiatov dostavnik, je prenovljen. “Končno” zaradi zelo subjektivnega mnenja, da je bila pločevina v tretji generaciji iz leta 2010 krojena nekoliko – no, recimo – smešno. “Mehke linije,” so takrat dejali oblikovalci zabuhlemu vozilu, ki je spominjalo na vse, le na resno dostavno vozilo ne. Po zadnji, zelo temeljiti prenovi je podoba povsem drugačna. Z ostrimi, skoraj germanskimi linijami je vozilo postalo privlačno, zaupanja vredno ter kot tako primerno tako za podjetnike in obrtnike (v svoji kargo verziji) kot tudi za družine, ki žrtvujejo nekaj udobja na rovaš neskončnega prostora v potniški verziji. 1,4 milijona doblov so izdelali do zdaj, kar priča o tem, da tudi v teh vrsticah ne moremo povedati nič več kaj povsem novega.
Nekaj novosti pa le je: obstaja verzija s tremi sedeži spredaj, ki smo jo preizkusili. Voznik sicer sedi nemoteno, se pravi izjemno udobno, obdan s skoraj “civilnim” delovnim okoljem, na klopi pa sopotnika sedita … no, pač odvisno od medeničnih kosti in še česa …
Čim naključni stanujoči zagledajo doblo cargo, jih takoj prime neustavljiva želja, da se preselijo. Selitve so namreč doblov konjiček … tako je naš doblo preselil mlad par. Najprej sta prosila za eno ali dve vožnji, ker nato pride pravi kombi, ki pa se v naslednjih nekaj dneh ni prikazal. “Ni bilo potrebe,” je povedal mladi par in trpal v furgon širok nabor pohištvenih stvaritev švedskega proizvajalca.
S preverjenim 1,6-litrskim 88-kilovatnim agregatom in s tremi različnimi dolžinami ter s skoraj neskončnimi možnostmi kombinacij med sedeži in tovornim prostorom in z od nekdaj privlačno cenovno politiko se tale fiat uvršča med največje uspešnice italijanskega proizvajalca. Kar veliko pove o doblu, najbrž pa še več o Fiatu …
Zdaj pa zapeljimo na malo bolj spolzek teren. Renault scenic X-Mod Bose Edition dCi 130 Energy – tak je popoln naziv Renaultovega scenica, ki se na pogled kar precej razlikuje od običajnega. Nekaj malega zaradi osvežitve modela, predvsem pa mu bolj atraktiven ali pa raje recimo robusten videz zagotavljajo plastični dodatki, ki ščitijo podvozje, blatnike in odbijače. Čeprav je vozilo na pogled bolj terensko, to seveda ni pravi terenec. Tudi štirikolesnega pogona ni, so mu pa dodali tako imenovani sistem “extended grip”, ki ga preprosto uravnavamo z velikim gumbom. To so predvsem različne nastavitve elektronike, ki preprečuje zdrsavanje pogonskih koles; avtomobil se na spolzkih podlagah obnaša veliko bolj stabilno in zanesljivo. Pri pogonskem sklopu ni treba kaj dosti eksperimentirati – vemo, da 1,6-litrski 96-kilovatni dizel v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom deluje dobro, avtomobil je dovolj zmogljiv in s porabo blizu šestih litrov tudi varčen. Bose Edition pomeni vrhunsko ozvočenje in še nekaj dodatkov, ki jih prinese višja od dveh možnih ravni opreme, denimo sistem, ki pomaga pri speljevanju v klanec, asistenco za ohranjanje voznega pasu, pa kamero za pomoč pri parkiranju in senzorje, večja platišča, nekaj usnja v notranjosti in še nekaj dobrot – vse skupaj v vrednosti dobrih štirih tisočakov, kar dvigne ceno avtomobila na skoraj 27 tisočakov. A potem je tu renaultov popust, ki ceno tega dodatnega paketa tako rekoč izniči, pa se tako tak scenic kupcu ponuja za manj kot 23 tisočakov. To pa se sliši že bolj razumno.
Tudi Oplovo Mokko bi težko imeli za kakšnega zelo resnega terenca. Ta, ki smo jo nazadnje vozili, ima pogon na prednji kolesi; torej je – recimo – klasični športni terenec, ki ga ljudje uporabljajo povsod drugod, le po kakšnih terenih bolj malo. Ljudje radi segajo po športnih terencih, ki nimajo štirikolesnega pogona, sicer jih proizvajalci seveda ne bi ponujali. Ker sicer o mokki v glavnem že vse veste, ne bomo ponavljali, da je avtomobil (na kratko povedano) čisto simpatičen in da se prijetno pelje, tokrat pa se je ponudila priložnost, da preizkusimo, kako deluje in se obnese z 1,4-litrskim 103-kilovatnim bencinskim turbo agregatom, ki za pogonsko gorivo sprejme tudi utekočinjeni naftni plin LPG. Ali je še vedno najbolj sprejemljiva dizelska različica ali morda res plinska? Dilema je običajna in vedno bolj pogosta, odgovori pa … najbrž bi se zagrizeni privrženci dizlov težko odločili za to drugo možnost; tisti, ki ne marate dizlov, pa bi verjetno hitreje sprejeli rešitev, ki ob bencinski različici ponuja še pogon na avtoplin. Če menite, da bi vam šlo na živce polnjenje avtoplina, vas lahko potolažim; lahko vam pomaga uslužbenec na polnilnem mestu (menda bo pri nas že kmalu 100 bencinskih črpalk, ki ponujajo tudi LPG), pa tudi sicer polnjenje plinskega rezervoarja ni tako zelo zapleteno in dolgotrajno – človek se hitro navadi. Ko pomisliš, da bo potem z enim rezervoarjem (oziroma z dvema) mogoče prevoziti vsaj tisoč kilometrov in da je s plinom občutno ceneje (v primerjavi z dizlom vsaj evro na 100 prevoženih kilometrov), postane premislek bolj resen. Treba je še povedati, da je vseeno, ali agregat z gumbom priključimo na bencin ali na avtoplin – sprememba se tako rekoč ne občuti. Testna mokka z bogatejšim paketom opreme cosmo in še nekaj dodatne opreme stane več kot 25 tisočakov, sicer pa Opel ponuja osnovno različico LPG pod 22 tisočaki. Preračunaval in razmišljal bo vsak sam, a dejstvo je, da je Opel s svojimi modelskimi različicami na avtoplin resen ponudnik, tistih, ki razmišljajo v to smer, pa je tudi pri nas vse več.
Da bi k premisleku o mobilnosti prihodnosti spodbudili generacijo, ki bo mobilnost soustvarjala čez deset let, je GoodYear med 2500 evropskimi študenti (med njimi je bilo 224 slovenskih) izvedel raziskavo “ThinkGoodMobility”. Tudi naši študentje naravoslovja, strojništva, prometa, logistike, računalništva in informatike, ekonomije in industrijskega oblikovanja si želijo ekološko prijazno prihodnost. V središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema bi morala biti v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva – v to je prepričanih dve tretjini vprašanih slovenskih študentov; na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (to je poudarilo več kot 40 odstotkov študentov), skoraj ravno toliko pa jih je trdilo, da je zelo pomembna tudi reciklaža že uporabljenih delov. Evropski študenti so sicer reciklažo postavili na drugo mesto in na tretje vlaganje v sistem javnega prevoza. Kakor koli, okoljski pritiski se krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev glede emisijskih izzivov.
Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive
No, končno! Doblo, priljubljen Fiatov dostavnik, je prenovljen. “Končno” zaradi zelo subjektivnega mnenja, da je bila pločevina v tretji generaciji iz leta 2010 krojena nekoliko – no, recimo – smešno. “Mehke linije,” so takrat dejali oblikovalci zabuhlemu vozilu, ki je spominjalo na vse, le na resno dostavno vozilo ne. Po zadnji, zelo temeljiti prenovi je podoba povsem drugačna. Z ostrimi, skoraj germanskimi linijami je vozilo postalo privlačno, zaupanja vredno ter kot tako primerno tako za podjetnike in obrtnike (v svoji kargo verziji) kot tudi za družine, ki žrtvujejo nekaj udobja na rovaš neskončnega prostora v potniški verziji. 1,4 milijona doblov so izdelali do zdaj, kar priča o tem, da tudi v teh vrsticah ne moremo povedati nič več kaj povsem novega.
Nekaj novosti pa le je: obstaja verzija s tremi sedeži spredaj, ki smo jo preizkusili. Voznik sicer sedi nemoteno, se pravi izjemno udobno, obdan s skoraj “civilnim” delovnim okoljem, na klopi pa sopotnika sedita … no, pač odvisno od medeničnih kosti in še česa …
Čim naključni stanujoči zagledajo doblo cargo, jih takoj prime neustavljiva želja, da se preselijo. Selitve so namreč doblov konjiček … tako je naš doblo preselil mlad par. Najprej sta prosila za eno ali dve vožnji, ker nato pride pravi kombi, ki pa se v naslednjih nekaj dneh ni prikazal. “Ni bilo potrebe,” je povedal mladi par in trpal v furgon širok nabor pohištvenih stvaritev švedskega proizvajalca.
S preverjenim 1,6-litrskim 88-kilovatnim agregatom in s tremi različnimi dolžinami ter s skoraj neskončnimi možnostmi kombinacij med sedeži in tovornim prostorom in z od nekdaj privlačno cenovno politiko se tale fiat uvršča med največje uspešnice italijanskega proizvajalca. Kar veliko pove o doblu, najbrž pa še več o Fiatu …
Zdaj pa zapeljimo na malo bolj spolzek teren. Renault scenic X-Mod Bose Edition dCi 130 Energy – tak je popoln naziv Renaultovega scenica, ki se na pogled kar precej razlikuje od običajnega. Nekaj malega zaradi osvežitve modela, predvsem pa mu bolj atraktiven ali pa raje recimo robusten videz zagotavljajo plastični dodatki, ki ščitijo podvozje, blatnike in odbijače. Čeprav je vozilo na pogled bolj terensko, to seveda ni pravi terenec. Tudi štirikolesnega pogona ni, so mu pa dodali tako imenovani sistem “extended grip”, ki ga preprosto uravnavamo z velikim gumbom. To so predvsem različne nastavitve elektronike, ki preprečuje zdrsavanje pogonskih koles; avtomobil se na spolzkih podlagah obnaša veliko bolj stabilno in zanesljivo. Pri pogonskem sklopu ni treba kaj dosti eksperimentirati – vemo, da 1,6-litrski 96-kilovatni dizel v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom deluje dobro, avtomobil je dovolj zmogljiv in s porabo blizu šestih litrov tudi varčen. Bose Edition pomeni vrhunsko ozvočenje in še nekaj dodatkov, ki jih prinese višja od dveh možnih ravni opreme, denimo sistem, ki pomaga pri speljevanju v klanec, asistenco za ohranjanje voznega pasu, pa kamero za pomoč pri parkiranju in senzorje, večja platišča, nekaj usnja v notranjosti in še nekaj dobrot – vse skupaj v vrednosti dobrih štirih tisočakov, kar dvigne ceno avtomobila na skoraj 27 tisočakov. A potem je tu renaultov popust, ki ceno tega dodatnega paketa tako rekoč izniči, pa se tako tak scenic kupcu ponuja za manj kot 23 tisočakov. To pa se sliši že bolj razumno.
Tudi Oplovo Mokko bi težko imeli za kakšnega zelo resnega terenca. Ta, ki smo jo nazadnje vozili, ima pogon na prednji kolesi; torej je – recimo – klasični športni terenec, ki ga ljudje uporabljajo povsod drugod, le po kakšnih terenih bolj malo. Ljudje radi segajo po športnih terencih, ki nimajo štirikolesnega pogona, sicer jih proizvajalci seveda ne bi ponujali. Ker sicer o mokki v glavnem že vse veste, ne bomo ponavljali, da je avtomobil (na kratko povedano) čisto simpatičen in da se prijetno pelje, tokrat pa se je ponudila priložnost, da preizkusimo, kako deluje in se obnese z 1,4-litrskim 103-kilovatnim bencinskim turbo agregatom, ki za pogonsko gorivo sprejme tudi utekočinjeni naftni plin LPG. Ali je še vedno najbolj sprejemljiva dizelska različica ali morda res plinska? Dilema je običajna in vedno bolj pogosta, odgovori pa … najbrž bi se zagrizeni privrženci dizlov težko odločili za to drugo možnost; tisti, ki ne marate dizlov, pa bi verjetno hitreje sprejeli rešitev, ki ob bencinski različici ponuja še pogon na avtoplin. Če menite, da bi vam šlo na živce polnjenje avtoplina, vas lahko potolažim; lahko vam pomaga uslužbenec na polnilnem mestu (menda bo pri nas že kmalu 100 bencinskih črpalk, ki ponujajo tudi LPG), pa tudi sicer polnjenje plinskega rezervoarja ni tako zelo zapleteno in dolgotrajno – človek se hitro navadi. Ko pomisliš, da bo potem z enim rezervoarjem (oziroma z dvema) mogoče prevoziti vsaj tisoč kilometrov in da je s plinom občutno ceneje (v primerjavi z dizlom vsaj evro na 100 prevoženih kilometrov), postane premislek bolj resen. Treba je še povedati, da je vseeno, ali agregat z gumbom priključimo na bencin ali na avtoplin – sprememba se tako rekoč ne občuti. Testna mokka z bogatejšim paketom opreme cosmo in še nekaj dodatne opreme stane več kot 25 tisočakov, sicer pa Opel ponuja osnovno različico LPG pod 22 tisočaki. Preračunaval in razmišljal bo vsak sam, a dejstvo je, da je Opel s svojimi modelskimi različicami na avtoplin resen ponudnik, tistih, ki razmišljajo v to smer, pa je tudi pri nas vse več.
Da bi k premisleku o mobilnosti prihodnosti spodbudili generacijo, ki bo mobilnost soustvarjala čez deset let, je GoodYear med 2500 evropskimi študenti (med njimi je bilo 224 slovenskih) izvedel raziskavo “ThinkGoodMobility”. Tudi naši študentje naravoslovja, strojništva, prometa, logistike, računalništva in informatike, ekonomije in industrijskega oblikovanja si želijo ekološko prijazno prihodnost. V središču trajnostnih prizadevanj avtomobilske industrije in transportnega sistema bi morala biti v letu 2025 vozila z učinkovito porabo goriva – v to je prepričanih dve tretjini vprašanih slovenskih študentov; na drugem mestu se je znašlo vlaganje v sistem javnega prevoza (to je poudarilo več kot 40 odstotkov študentov), skoraj ravno toliko pa jih je trdilo, da je zelo pomembna tudi reciklaža že uporabljenih delov. Evropski študenti so sicer reciklažo postavili na drugo mesto in na tretje vlaganje v sistem javnega prevoza. Kakor koli, okoljski pritiski se krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev za emisijske izzive.
Pred dnevi je evropski parlament sprejel uredbo, po kateri se po letu 2035 ne bo smelo več proizvajati in prodajati vozil z motorji na notranje izgorevanje. Reakcije so bile po Evropskih državah kar burne, slišali smo že številne odmeve, ob tem se pojavlja kopica vprašanj in dilem. Lani je bil recimo delež prodanih električnih vozil pri nas triodstoten. Da bi v 13 letih narastel na sto odstotkov, se nam res zdi utopično. A vendar, uredba je bila sprejeta in treba se je usmeriti k približevanju temu cilju. Andrej Brglez komentira nekatere odzive. Električni clio bi že danes kupil vsak - če bi stal 15 tisočakov in če bi nudil enako uslugo kot danes bencinski. Treba je gledati kar precej naprej, še dlje od leta 2035, določiti strategijo, smer razvoja mobilnosti dvajset in še več let naprej in temu s sprotnimi prilagajanji slediti.
Naš Val 202 je praznoval 50 let, naša oddaja pa je tista, ki prav gotovo povezuje radio in mobilnost. Radijski sprejemniki v avtomobilih so seveda bili že davno prej, preden je začel oddajati Val 202. Andrej Brglez je zato malo pobrskal 100 in več let nazaj in se prepričal, da se je kmalu po rojstvu avtomobilov pojavil tudi avtoradio. Tam nekje v času, ko je začel Val 202 se je tudi bolj intenzivno začelo vgrajevati v avtomobile tudi radijske sprejemnike. Danes imajo tovarniško vgrajene vsi avtomobili.
Anatomija motoristove vožnje, to je bila tema, iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih skopa statistika ne ponudi.
Danes najprej med mlade voznike. Veseli nas, da je AMZS spet uspelo organizirati in izpeljati Izbor za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. Tokrat sta v finalu, ki je potekalo v AMZS centru varne vožnje na Vranskem, največ znanja in spretnosti pokazala 20-letna Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Statistika sicer beleži, da mladi zadnje čase vozijo varneje, da promet dojemajo drugače.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Kupili smo nov avtomobil, ki je določen čas v garanciji in v tem času ga velika večina vozi na servis k pooblaščenim serviserjem. Tudi če kupimo rabljenega, je seveda pomembno, kako in kje je bil servisiran in kam ga bomo potem mi vozili. Nepooblaščeni oziroma neodvisni serviserji lahko nudijo enako oziroma zelo podobno uslugo kot pooblaščeni, ki pa je lahko cenejša. Vse to je seveda sprejemljivo, lahko pa nas dobijo v roke t.i. serviserji, ki delajo v garažah in pod kozolci – tu pa je potrebna previdnost, opozarja Andrej Brglez.
Prvi maj letos ni bil samo praznik dela ampak tudi dan, ko so se dvignile cene goriva – no, niso se dvignile, ampak so nam jih dvignili, in to kar krepko. Pa so jih potem hitro še enkrat popravili – navzgor, seveda. In zdaj že kar vsak dan, ko se zjutraj zbudimo, preverimo, če jih niso že spet, ker se nam zdi, da se bo zgodil še kakšen dvig. Andrej Brglez razmišlja oziroma kar trdi, da so se spremembe cen goriva vedno zrcalile tudi pri proizvajalcih avtomobilov, pri razvoju tehnologij… Sicer pa je oblikovanje cen goriva kompleksna zadeva, ob tem je treba misliti na sto stvari. Vsekakor pa za dvig cene ni kriv prodajalec na bencinskem servisu, država je tista, ki ima v roki škarje in platno.
Mnogi avtomobili imajo dandanes prisekane volane, ob tem, da niso več okrogli, pa so tudi založeni s kopico raznih gumbov in stikal. Posvetili se bomo voznikovemu delovnemu okolju, položaju za volanom, predvsem pravzaprav volanu samemu. Pred 100 in več leti je bil volan res samo orodje, sredstvo, s katerim so krmilili levo in desno. In bil je okrogel. Danes je seveda marsikaj drugače. Volani so manjši, tudi sploh ni več nujno, da so okrogli, mnogi avtomobili imajo prisekane, predvsem pa volan v avtu še zdaleč ni več samo zato, da bi z njim zavijali levo in desno. Kar zadeva voznikovo delavno okolje, pa so še posebno inovativni pri Peugeotu, kjer so s t.i. i-Cockpitom poskrbeli za malo drugačen položaj voznika za volanom oziroma na drugačen pogled na armaturo. Andrej Brglez pa tudi spomni, da tisti prvi avtomobili volana sploh niso imeli.
Z razvojem tehnologij v avtomobilski industriji se večajo tudi možnosti invalidov, da postanejo samostojni vozniki. Mobilnost seveda krepko pripomore tudi k večji vključenosti v družbo. A težava je, da je še vedno veliko tistih, ki se ne zavedajo pomembnosti zadostnega zagotovljenega prostora za vstop oziroma izstop invalida iz vozila. V društvu za mobilnost invalidov Moja pot so tako na platformi YouTube objavili štiri spote, ki opozarjajo na omenjeno problematiko. No, nekateri še vedno parkirajo na mestih označenih za invalide, a Andrej Brglez opozarja, da ni težava samo v tem. Nekateri parkirajo tik ob rumeni črti ali celo s kolesi na njej in že s tem invalidom povzročajo težave. Mnogi premalokrat pomislimo na to.
Renaultev električni megane, ki so nam ga predstavili v teh dneh, prinaša s seboj tudi kartico za polnjenje, ki zajema 500 polnilnih mest pri nas, z njo pa lahko polnimo baterijo tudi na mnogih polnilnih mestih v tujini. A polnjenje je le ena izmed tegob, s katerimi se spoprijemajo uporabniki električnih avtomobilov, vprašanj in dilem je še kar nekaj, razmišlja tudi Andrej Brglez. Zapeljemo Mitsubishijevega križanca eclipse cross in mazdo3 ter poročamo o predstavitvi Citroenovega berlinga in Renaultevega novega električnega megana.
Danes je veliko avtov, velika večina pravzaprav, ki zbirajo raznorazne podatke. Ta dostop do podatkov je bil včasih omejen le na delovanje motorja, števila prevoženih kilometrov, in je bil namenjen samo uslužbencem na servisih. Danes se je ta nabor podatkov zelo razširil, z modernimi tehnologijami lahko dostopamo do mnogih podatkov, seveda pa po drugi strani tudi mi razkrivamo marsikaj o sebi, o svoji vožnji. Na tem področju prihaja do pobud, da naši podatki ne bi bili kar tako dostopni, imajo neko vrednost in so v bistvu naša last in ne last tistega, ki jih zbira in potem razpolaga z njimi. Andrej Brglez razlaga, da bi morali lastniki avtomobilov na nek način tržiti te podatke.
Težave – take in drugačne se zadnje čase kopičijo na mnogih področjih našega življenja, a ker se v naših minutah ukvarjamo predvsem z mobilnostjo oziroma z vsem, kar je z njo povezano, bomo spomnili na nekatera dejstva, ki zadevajo to področje. Nad vse, kar se je kopičilo in povzročalo težave v avtomobilski industriji, se je zdaj zgrnila še vojna na evropskih tleh, ki ima in bo še imela izjemno negativne posledice, ki jih bomo čutili še kar nekaj časa. Andrej Brglez nas spomni, da ima bivša Sovjetska zveza (tudi z Ukrajino) bogato zgodovino, kar zadeva avtomobilsko industrijo. Tako Rusija kot Ukrajina sta bogati s surovinami, ki so pomembne za proizvodnjo avtomobilov, poleg tega se tam proizvaja (ali se je proizvajalo) nekatere komponente, ki so bistvene za delovanje avtomobilov. Motnje v proizvodnji teh imajo za posledico, da se avtomobili proizvajajo v manjših količinah ter se zato tudi dražijo.
Če omenimo deljeno mobilnost, potem običajno pomislimo na večja mesta, kjer je na kupu večje število uporabnikov, ki lahko uporabljajo isto vozilo, tam se ta način mobilnosti zdi nekako najbolj logičen. V posoškem razvojnem centru pa so izvedli zanimiv projekt, nekakšen test uporabnosti e-vozil in uporabniško izkušnjo vožnje v hribovitem okolju Julijskih Alp. Miran Kristan iz posoškega razvojnega centra razlaga, da ne gre samo za izkušnjo domačinov, ker se v dolino Soče v sezoni zgrnejo tudi trume turistov. Ker gre za občutljivo naravno okolje, je še posebej za pozdravit tovrstno razmišljanje, tak poskus delitve mobilnosti, razmišlja Andrej Brglez.
Kolesarji, varno v sezono – tako so naslovili organizatorji novinarsko konferenco pred prihodom pomladi, ko se na ceste vsujejo kolesarji. Sicer naj bi vsi udeleženci v prometu, ne samo kolesarji, skupaj nekako spodbujali zavedanje, da brez spoštovanja in skrbnosti drug do drugega pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje prometne varnosti ne bo napredka. Zdaj so bili torej posebej izpostavljeni kolesarji. Na cesti jih je vedno več in posledično je tako tudi več nevarnosti zanje, pa tudi za druge na cesti. Opažanja policistov so, da je nesreč - logično, vedno več, da je tudi pijanih kolesarjev vedno več, pa da predvsem starejši uporabniki električnih koles dostikrat precenjujejo svoje zmožnosti oziroma podcenjujejo zmogljivosti koles. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa opozarja, da če na cesti ne bomo upoštevali eden drugega, bo naša mobilnost precej manj prijazna in varna kot bi lahko bila.
Izbor Najboljši za volanom – zdaj vas prav gotovo že velika večina ve, za kakšno akcijo gre. Poteka že nekaj let v organizaciji AMZS, dobiva pa tudi mednarodne razsežnosti. Spletni test za letošnjo izvedbo je v teku, potem bo polfinale in na koncu še finale. Zmagovalca gresta potem jeseni v Madrid na Evropski izbor. Dosedanji udeleženci poudarjajo, da ne gre samo za tekmovanje in pridobivanje izkušenj, ampak tudi za druženje in sklepanje novih prijateljstev – to potrjuje tudi vodja področja varne mobilnosti pri AMZS Erik Logar. Prav gotovo pa tej akciji lahko pripišemo tudi nekaj zaslug za to, da so mladi za volanom v zadnjih letih bolj razsodni in povzročijo manj prometnih nesreč.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Potem ko so se pojavili avtomobili, so snovalci začeli razmišljati, kako voziti ponoči. Od sveč in raznih svetilk, ki so jih pritrjevali na sprednji del vozila, so potem začeli žaromete vgrajevati v karoserijo. Danes poznamo LED in lasersko tehnologijo, žarometi se samodejno prilagajajo, ponoči nam dobesedno naredijo dan. Oblikovalci se igrajo z oblikami, dobri žarometi pa seveda pomenijo več varnosti.
Fordov grand tourneo connect active je izjemno primeren za popotovanja - tudi zaradi prtljažnega prostora, ki ga lahko iz osnovnih 1500 litrov povečamo na več kot 2700 litrov. Renaultov električni twingo je namenjen tistim, ki lahko polnijo baterijo na domači vtičnici in je primeren za krajše poti. Rodila se je električna cupra z imenom born.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Neveljaven email naslov