Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Danes se lotimo prvega izmed treh vozil, izdelkov bavarske tovarne, ki bi jih lahko kupili – če bi sešteli cene vseh treh, za malo manj kot 260 tisočakov. Če seštevek malo razčlenimo – malo manj kot dve tretjini tega stane en avtomobil, malo več kot 90 tisočakov odpade na preostala dva skupaj. Najprej na kratko o teh cenejših, ki pa sta seveda daleč od tega, da bi bila poceni …
Limuzinske trojke so celo nekako obsojene, ne bomo rekli ravno na propad, ampak recimo na »životarjenje«. Enostavno je preveč modnih enoprostornih, športno terenskih in še kakšnih konkurentov tudi v okviru znamke same.
A najnovejša trojka je tu in pravzaprav bi ji v resnici težko kaj očitali. Z oznako 318 d pove, da jo poganja dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki skupaj s šeststopenjskim menjalnikom skrbi za ne pretirano športno, a povsem spodobno živahnost vozila. Pri BMW-ju se trudijo, da ob zelo solidnih zmogljivostih njihovi agregati niso pretirano požrešni – in moramo priznati, da jim to kar dobro uspeva. Cena take trojke z nekaj malega dodatkov je blizu 40 tisoč evrov.
Eden izmed konkurentov, ki jih ima BMW-jeva trojka kar v hiši, je zadnja leta prav gotovo tudi model X1. No, ne neposreden konkurent, saj gre za povsem drugačno vozilo, vendar pa je X1 eden tistih modelov, ki so se pojavili v zadnjih letih in navdušili določen segment kupcev, mislim, da predvsem ženske voznice.
Notranjost terensko športnega X1 je oblikovana podobno kot pri enoprostornem active tourerju, ki nas je vozil pred časom. Tudi tu posebej pohvalimo, da zabavno-informacijski sistem razume oziroma govori slovensko.
Sicer testni X1 ni bil kar tako, daleč od tega, bil je opremljen s kopico dodatkov in priboljškov, ki seveda dvigujejo ceno. Guidance paket z LED žarometi, električno pomičnimi zunanjimi ogledali in Head-up barvnim projektorjem, ki niza različne podatke na vetrobransko steklo, je ena možnost – pa niti ne tako zelo draga, potem pa so tu kamere za pregled okolice, pa recimo navigacija, posebej atraktivna platišča in še nekaj drobnarij, pa je X1 daleč od osnovne cene, ki je dobrih 31 tisočakov. V našem primeru so zapisali 53.350 eurov. To sta bila dva za danes. Prihodnjič bomo peljali enega za 165 tisoč …
Ford ranger je najbolje prodajani »pick-up« v Evropi, pri nas pa je celo več kot polovica prodanih v segmentu prav rangerjev; tako si pri zastopniku obetajo letos prodati med 200 in 250 vozil. Najcenejšega bi zdajle lahko kupili celo za nekaj pod 21 tisoč evri …
Prav v teh dneh poteka pri nas (v glavnem po Gorenjski) predstavitev zadnje generacije fordovega rangerja za vzhodnoevropske novinarje, nam se je predstavil prejšnji teden. Čvrst, vzdržljiv, zmogljiv, zanesljiv in uporaben se je trudil biti že v prejšnjih generacijah, pravo delovno živinče, bi rekel kolega Marko – in tak bo tudi naprej.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Danes se lotimo prvega izmed treh vozil, izdelkov bavarske tovarne, ki bi jih lahko kupili – če bi sešteli cene vseh treh, za malo manj kot 260 tisočakov. Če seštevek malo razčlenimo – malo manj kot dve tretjini tega stane en avtomobil, malo več kot 90 tisočakov odpade na preostala dva skupaj. Najprej na kratko o teh cenejših, ki pa sta seveda daleč od tega, da bi bila poceni …
Limuzinske trojke so celo nekako obsojene, ne bomo rekli ravno na propad, ampak recimo na »životarjenje«. Enostavno je preveč modnih enoprostornih, športno terenskih in še kakšnih konkurentov tudi v okviru znamke same.
A najnovejša trojka je tu in pravzaprav bi ji v resnici težko kaj očitali. Z oznako 318 d pove, da jo poganja dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki skupaj s šeststopenjskim menjalnikom skrbi za ne pretirano športno, a povsem spodobno živahnost vozila. Pri BMW-ju se trudijo, da ob zelo solidnih zmogljivostih njihovi agregati niso pretirano požrešni – in moramo priznati, da jim to kar dobro uspeva. Cena take trojke z nekaj malega dodatkov je blizu 40 tisoč evrov.
Eden izmed konkurentov, ki jih ima BMW-jeva trojka kar v hiši, je zadnja leta prav gotovo tudi model X1. No, ne neposreden konkurent, saj gre za povsem drugačno vozilo, vendar pa je X1 eden tistih modelov, ki so se pojavili v zadnjih letih in navdušili določen segment kupcev, mislim, da predvsem ženske voznice.
Notranjost terensko športnega X1 je oblikovana podobno kot pri enoprostornem active tourerju, ki nas je vozil pred časom. Tudi tu posebej pohvalimo, da zabavno-informacijski sistem razume oziroma govori slovensko.
Sicer testni X1 ni bil kar tako, daleč od tega, bil je opremljen s kopico dodatkov in priboljškov, ki seveda dvigujejo ceno. Guidance paket z LED žarometi, električno pomičnimi zunanjimi ogledali in Head-up barvnim projektorjem, ki niza različne podatke na vetrobransko steklo, je ena možnost – pa niti ne tako zelo draga, potem pa so tu kamere za pregled okolice, pa recimo navigacija, posebej atraktivna platišča in še nekaj drobnarij, pa je X1 daleč od osnovne cene, ki je dobrih 31 tisočakov. V našem primeru so zapisali 53.350 eurov. To sta bila dva za danes. Prihodnjič bomo peljali enega za 165 tisoč …
Ford ranger je najbolje prodajani »pick-up« v Evropi, pri nas pa je celo več kot polovica prodanih v segmentu prav rangerjev; tako si pri zastopniku obetajo letos prodati med 200 in 250 vozil. Najcenejšega bi zdajle lahko kupili celo za nekaj pod 21 tisoč evri …
Prav v teh dneh poteka pri nas (v glavnem po Gorenjski) predstavitev zadnje generacije fordovega rangerja za vzhodnoevropske novinarje, nam se je predstavil prejšnji teden. Čvrst, vzdržljiv, zmogljiv, zanesljiv in uporaben se je trudil biti že v prejšnjih generacijah, pravo delovno živinče, bi rekel kolega Marko – in tak bo tudi naprej.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov