Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Danes se lotimo prvega izmed treh vozil, izdelkov bavarske tovarne, ki bi jih lahko kupili – če bi sešteli cene vseh treh, za malo manj kot 260 tisočakov. Če seštevek malo razčlenimo – malo manj kot dve tretjini tega stane en avtomobil, malo več kot 90 tisočakov odpade na preostala dva skupaj. Najprej na kratko o teh cenejših, ki pa sta seveda daleč od tega, da bi bila poceni …
Limuzinske trojke so celo nekako obsojene, ne bomo rekli ravno na propad, ampak recimo na »životarjenje«. Enostavno je preveč modnih enoprostornih, športno terenskih in še kakšnih konkurentov tudi v okviru znamke same.
A najnovejša trojka je tu in pravzaprav bi ji v resnici težko kaj očitali. Z oznako 318 d pove, da jo poganja dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki skupaj s šeststopenjskim menjalnikom skrbi za ne pretirano športno, a povsem spodobno živahnost vozila. Pri BMW-ju se trudijo, da ob zelo solidnih zmogljivostih njihovi agregati niso pretirano požrešni – in moramo priznati, da jim to kar dobro uspeva. Cena take trojke z nekaj malega dodatkov je blizu 40 tisoč evrov.
Eden izmed konkurentov, ki jih ima BMW-jeva trojka kar v hiši, je zadnja leta prav gotovo tudi model X1. No, ne neposreden konkurent, saj gre za povsem drugačno vozilo, vendar pa je X1 eden tistih modelov, ki so se pojavili v zadnjih letih in navdušili določen segment kupcev, mislim, da predvsem ženske voznice.
Notranjost terensko športnega X1 je oblikovana podobno kot pri enoprostornem active tourerju, ki nas je vozil pred časom. Tudi tu posebej pohvalimo, da zabavno-informacijski sistem razume oziroma govori slovensko.
Sicer testni X1 ni bil kar tako, daleč od tega, bil je opremljen s kopico dodatkov in priboljškov, ki seveda dvigujejo ceno. Guidance paket z LED žarometi, električno pomičnimi zunanjimi ogledali in Head-up barvnim projektorjem, ki niza različne podatke na vetrobransko steklo, je ena možnost – pa niti ne tako zelo draga, potem pa so tu kamere za pregled okolice, pa recimo navigacija, posebej atraktivna platišča in še nekaj drobnarij, pa je X1 daleč od osnovne cene, ki je dobrih 31 tisočakov. V našem primeru so zapisali 53.350 eurov. To sta bila dva za danes. Prihodnjič bomo peljali enega za 165 tisoč …
Ford ranger je najbolje prodajani »pick-up« v Evropi, pri nas pa je celo več kot polovica prodanih v segmentu prav rangerjev; tako si pri zastopniku obetajo letos prodati med 200 in 250 vozil. Najcenejšega bi zdajle lahko kupili celo za nekaj pod 21 tisoč evri …
Prav v teh dneh poteka pri nas (v glavnem po Gorenjski) predstavitev zadnje generacije fordovega rangerja za vzhodnoevropske novinarje, nam se je predstavil prejšnji teden. Čvrst, vzdržljiv, zmogljiv, zanesljiv in uporaben se je trudil biti že v prejšnjih generacijah, pravo delovno živinče, bi rekel kolega Marko – in tak bo tudi naprej.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilsko prometne novosti z Janezom Martinčičem.
Danes se lotimo prvega izmed treh vozil, izdelkov bavarske tovarne, ki bi jih lahko kupili – če bi sešteli cene vseh treh, za malo manj kot 260 tisočakov. Če seštevek malo razčlenimo – malo manj kot dve tretjini tega stane en avtomobil, malo več kot 90 tisočakov odpade na preostala dva skupaj. Najprej na kratko o teh cenejših, ki pa sta seveda daleč od tega, da bi bila poceni …
Limuzinske trojke so celo nekako obsojene, ne bomo rekli ravno na propad, ampak recimo na »životarjenje«. Enostavno je preveč modnih enoprostornih, športno terenskih in še kakšnih konkurentov tudi v okviru znamke same.
A najnovejša trojka je tu in pravzaprav bi ji v resnici težko kaj očitali. Z oznako 318 d pove, da jo poganja dvolitrski 110 kilovatni dizel, ki skupaj s šeststopenjskim menjalnikom skrbi za ne pretirano športno, a povsem spodobno živahnost vozila. Pri BMW-ju se trudijo, da ob zelo solidnih zmogljivostih njihovi agregati niso pretirano požrešni – in moramo priznati, da jim to kar dobro uspeva. Cena take trojke z nekaj malega dodatkov je blizu 40 tisoč evrov.
Eden izmed konkurentov, ki jih ima BMW-jeva trojka kar v hiši, je zadnja leta prav gotovo tudi model X1. No, ne neposreden konkurent, saj gre za povsem drugačno vozilo, vendar pa je X1 eden tistih modelov, ki so se pojavili v zadnjih letih in navdušili določen segment kupcev, mislim, da predvsem ženske voznice.
Notranjost terensko športnega X1 je oblikovana podobno kot pri enoprostornem active tourerju, ki nas je vozil pred časom. Tudi tu posebej pohvalimo, da zabavno-informacijski sistem razume oziroma govori slovensko.
Sicer testni X1 ni bil kar tako, daleč od tega, bil je opremljen s kopico dodatkov in priboljškov, ki seveda dvigujejo ceno. Guidance paket z LED žarometi, električno pomičnimi zunanjimi ogledali in Head-up barvnim projektorjem, ki niza različne podatke na vetrobransko steklo, je ena možnost – pa niti ne tako zelo draga, potem pa so tu kamere za pregled okolice, pa recimo navigacija, posebej atraktivna platišča in še nekaj drobnarij, pa je X1 daleč od osnovne cene, ki je dobrih 31 tisočakov. V našem primeru so zapisali 53.350 eurov. To sta bila dva za danes. Prihodnjič bomo peljali enega za 165 tisoč …
Ford ranger je najbolje prodajani »pick-up« v Evropi, pri nas pa je celo več kot polovica prodanih v segmentu prav rangerjev; tako si pri zastopniku obetajo letos prodati med 200 in 250 vozil. Najcenejšega bi zdajle lahko kupili celo za nekaj pod 21 tisoč evri …
Prav v teh dneh poteka pri nas (v glavnem po Gorenjski) predstavitev zadnje generacije fordovega rangerja za vzhodnoevropske novinarje, nam se je predstavil prejšnji teden. Čvrst, vzdržljiv, zmogljiv, zanesljiv in uporaben se je trudil biti že v prejšnjih generacijah, pravo delovno živinče, bi rekel kolega Marko – in tak bo tudi naprej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Korona virus je, kar zadeva avtomobilski trg, še najmanj škode povzročil na področju električnih vozil, kar je po svoje logično, saj povpraševanje za zdaj še krepko presega ponudbo. Ponekod se je v tem času povpraševanje po električnih vozilih celo občutno povečalo, recimo v Nemčiji. Pri nas trg električnih vozil trenutno obsega približno 2.000 vozil in raste iz leta v leto. Primož Lemež, ki že vrsto let pozorno spremlja razvoj trga električnih vozil, ugotavlja, da je pri nas infrastruktura več kot zadostna, nered pa vlada pri polnjenju baterij.
Neveljaven email naslov