Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili
Pred leti je ni bilo večje groze, kot če je motorist motoristični pozdrav namenil skuterju. Male beštije so postale tako prepričljive, da s sprednje strani in ob primerni hitrosti težko ločiš motorno kolo od skuterja. No, z leti sta se nestrpnost in elitizem umirila in skuteristi kot tudi motoristi, zadnja leta skupaj uživajo pod svobodnim soncem.
Sploh s prihodom Maxi skuterjev, ki so skuterji na steroidih, so si tudi vozniki slednjih pridobili pravico sedenja ob tabornem ognju, saj so njihove avanture v daljnih deželah prav tako vznemirljive kot motoristične. Kajti danes se je mogoče s skuterjem odpeljati tudi dlje kot do sosednje trgovine in to daje vsej zadevi dodatno draž.
Pa pojdimo po vrsti. Za manekena smo vzeli BMW-jev maxi skuter, ki sliši na ime C 650 GT. Razlika med motornim kolesom in skuterjem je jasna. Motorno kolo zajahaš, na skuter sedeš. Skuterji praviloma tudi nimajo klasičnega menjalnika, navor se na cesto prenaša preko variomata.
Pri BMW C 650 se prvi skuterski postulat že nekoliko zamegli. Greben, ki teče izpod sedišča do sprednjega dela je namreč tako visok, da je potrebno nogo dvigniti. Ne sicer tako visoko kot na motornem kolesu, a boleč, ali bog ne daj operiran kolk, zna povzročiti težave. Ob tem pa je BMW C 650 GT ogromen. Sicer z nizkim težiščem, a le to dejstva, da gre z 260 kilogrami za zajetno enosledno vozilo, ne spremeni.
BMW ima s skuterji veliko veselja!
Spominjamo se avantgardnega C1, ki je s svojo streho sprožal tako radovednost, kot tudi nekaj komičnih zapletov. A če je bil C1 ptič, ki je prezgodaj zapel, je C 650 domišljen in polno komercializiran izdelek.
Kot vneti motoristi sicer s svetom maxi skuterjev nimamo ogromno izkušenj, a nekaj drži; oprema na BMW-jevem skuterju je popolna. Ne le gretje ročic in sedežev, tudi električno dvigovanje vetrobrana ter obvezni ABS in malo manj običajni, a ob manjšem premeru koles še kako hvale vreden, sistem proti zdrsu zadnjega kolesa.
Ob tem pa so revolucionarno na vozilo namestili še “Side Wiew Assist”, sistem, ki pomaga vozniku zmanjševati nevarnosti mrtvega kota. Ta je med vožnjo z motornim kolesom še bolj nevaren kot je med vožnjo z avtomobilom. Sistem je sicer imenitno zamišljen, a še ne deluje suvereno do te mere, da bi voznik kar opustil običajno uporabo stranskih ogledal in priporočljivo oziranje preko ramena.
Vožnja z maxi skuterjem je posebna. Najprej pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili. Za kaj takega je GT enostavno prevelik in pri BMW-ju za te vragolije predlagajo izvedenko “Sport” – mnogo bolj vitko ptico iz istega gnezda.
Prostor pod sedežem je ogromen in medtem ko se motoristi ubadamo s kovčki, skuteristi enostavno dvignejo sedež in vanj spravijo vse kar potrebujejo, tudi za daljša potovanja.
Za pogon skrbi poseben dvovaljnik. Poseben, ker ima kar dvoje delavnih mest znotraj koncerna. Ali poganja skutersko falango, ali pa v nekaterih izpeljankah električnega avtomobila i3 služi kot podaljševalec dosega. V bistvu je v avtomobilu kot elektrarna, na skuterju pa več kot potenten stroj, ki s 44 kilovati omogoča udobno avtocestno križarjenje za voznika in potnika z vso opremo.
BMW-jevi motocikli postavljajo v svetu enoslednih vozil nove in le njim lastne standarde. Tako tudi med skuterji vozila iz razreda C pomenijo visoko kvaliteto in pridih prestiža. Z obojim pa, vsaj kar se denarnice tiče, BMW C 650 GT sili globoko v cesarstvo motociklov.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili
Pred leti je ni bilo večje groze, kot če je motorist motoristični pozdrav namenil skuterju. Male beštije so postale tako prepričljive, da s sprednje strani in ob primerni hitrosti težko ločiš motorno kolo od skuterja. No, z leti sta se nestrpnost in elitizem umirila in skuteristi kot tudi motoristi, zadnja leta skupaj uživajo pod svobodnim soncem.
Sploh s prihodom Maxi skuterjev, ki so skuterji na steroidih, so si tudi vozniki slednjih pridobili pravico sedenja ob tabornem ognju, saj so njihove avanture v daljnih deželah prav tako vznemirljive kot motoristične. Kajti danes se je mogoče s skuterjem odpeljati tudi dlje kot do sosednje trgovine in to daje vsej zadevi dodatno draž.
Pa pojdimo po vrsti. Za manekena smo vzeli BMW-jev maxi skuter, ki sliši na ime C 650 GT. Razlika med motornim kolesom in skuterjem je jasna. Motorno kolo zajahaš, na skuter sedeš. Skuterji praviloma tudi nimajo klasičnega menjalnika, navor se na cesto prenaša preko variomata.
Pri BMW C 650 se prvi skuterski postulat že nekoliko zamegli. Greben, ki teče izpod sedišča do sprednjega dela je namreč tako visok, da je potrebno nogo dvigniti. Ne sicer tako visoko kot na motornem kolesu, a boleč, ali bog ne daj operiran kolk, zna povzročiti težave. Ob tem pa je BMW C 650 GT ogromen. Sicer z nizkim težiščem, a le to dejstva, da gre z 260 kilogrami za zajetno enosledno vozilo, ne spremeni.
BMW ima s skuterji veliko veselja!
Spominjamo se avantgardnega C1, ki je s svojo streho sprožal tako radovednost, kot tudi nekaj komičnih zapletov. A če je bil C1 ptič, ki je prezgodaj zapel, je C 650 domišljen in polno komercializiran izdelek.
Kot vneti motoristi sicer s svetom maxi skuterjev nimamo ogromno izkušenj, a nekaj drži; oprema na BMW-jevem skuterju je popolna. Ne le gretje ročic in sedežev, tudi električno dvigovanje vetrobrana ter obvezni ABS in malo manj običajni, a ob manjšem premeru koles še kako hvale vreden, sistem proti zdrsu zadnjega kolesa.
Ob tem pa so revolucionarno na vozilo namestili še “Side Wiew Assist”, sistem, ki pomaga vozniku zmanjševati nevarnosti mrtvega kota. Ta je med vožnjo z motornim kolesom še bolj nevaren kot je med vožnjo z avtomobilom. Sistem je sicer imenitno zamišljen, a še ne deluje suvereno do te mere, da bi voznik kar opustil običajno uporabo stranskih ogledal in priporočljivo oziranje preko ramena.
Vožnja z maxi skuterjem je posebna. Najprej pozabite na vijuganje po mestnih ulicah in šviganje med nagnetenimi avtomobili. Za kaj takega je GT enostavno prevelik in pri BMW-ju za te vragolije predlagajo izvedenko “Sport” – mnogo bolj vitko ptico iz istega gnezda.
Prostor pod sedežem je ogromen in medtem ko se motoristi ubadamo s kovčki, skuteristi enostavno dvignejo sedež in vanj spravijo vse kar potrebujejo, tudi za daljša potovanja.
Za pogon skrbi poseben dvovaljnik. Poseben, ker ima kar dvoje delavnih mest znotraj koncerna. Ali poganja skutersko falango, ali pa v nekaterih izpeljankah električnega avtomobila i3 služi kot podaljševalec dosega. V bistvu je v avtomobilu kot elektrarna, na skuterju pa več kot potenten stroj, ki s 44 kilovati omogoča udobno avtocestno križarjenje za voznika in potnika z vso opremo.
BMW-jevi motocikli postavljajo v svetu enoslednih vozil nove in le njim lastne standarde. Tako tudi med skuterji vozila iz razreda C pomenijo visoko kvaliteto in pridih prestiža. Z obojim pa, vsaj kar se denarnice tiče, BMW C 650 GT sili globoko v cesarstvo motociklov.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov