Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na koncu se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa
Podjetji Valikon in Iprom sta izvedli raziskavo, kako se nakupne navade spreminjajo z uporabo spleta. Tega pred nakupom avtomobila zdaj uporablja več kot polovica morebitnih kupcev. Gre za zbiranje informacij, ki so jih nekdaj kupci iskali v prodajnih salonih, zdaj jih poiščejo na internetu in tako že naredijo ožji izbor. Na koncu pa se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem – in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa, napoveduje tudi Andrej Brglez.
Zadnjič smo opisali karavansko izpeljanko Hyundaievega i30, danes smo se namenili podobno narediti s karavansko različico peugeota 308. Mar to pomeni, da se karavanski zadki vračajo?
Resnici na ljubo niso nikoli odšli. Okoli križancev in SUV-jev je le nekaj več pompa, a hrbtenico, vsaj evropske prodaje avtomobilov še vedno tvorijo tudi karavanske izpeljanke avtomobilov srednjega razreda. In tu je Peugeot staroselec, čeprav je 308 nekoliko trpel zaradi uspeha 3008 osmice. Trpel razumite v kontekstu sorazmerno pozne osvežitve ali bolje rečeno »prilagoditve.« Kajti resnici na ljubo je osvežen samo nos avtomobila, bolj pomembna je uskladitev tehnologij v možganih vozila s trenutno prevladujočimi smernicami.
Asistenčni sistemi so po novem v skladu z zapovedmi tako tehnologij kot varnostnih zahtev, ki vladajo na evropskih cestah, skladen in celo lep avto pa oblikuje predvsem obilje prostora za potnike. Da gre za klasiko v pravem pomenu besede, poskrbi tudi 1,6-litrski dizel, kajti, kot je znano, karavan in dizel tvorita najpogostejše sanje evropskih, tako tudi slovenskih družinskih očetov, in sta ena od najpogostejših želja pod božično smrekico ter pred okenci avtomobilskih kreditov. Za zdaj je dizel še 1,6-litrski in ga oblikujejo vsi stereotipi, ki se o teh strojih valijo pod gostilniškimi omizji. Tudi v zimskih razmerah vožnje je poraba goriva pod šestimi litri, napredni start-stop sistem nekaj odvzame pri izpustu, ko se ogreje, pa je stroj tudi pohlevno tih in minimalno tresoč. Ob vzorno, celo premiumsko ubranem kokpitu, ter prav tako obdelanem prtljažnem prostoru že ne vemo, katerič kokodakamo eno in isto zamero sodobnim peugeotom. V kombinaciji z majhnim volanskim obročem, možnostmi nastavitve sedeža in višino človeškega telesa se zgodi, da ob nastavitvi vseh komponent, kot to učijo v šoli vožnje, instrumenti na armaturni plošči niso najbolj vidni.
Podjetje, ki je odgovorno za proizvodnjo in distribucijo električne energije na portugalskem otoku Porto Santo in Skupina Renault sodelujeta pri uvedbi pametnega električnega ekosistema, ki sloni na električnih vozilih, stacionarnih shranjevalnikih energije, pametnem polnjenju akumulatorjev vozil in na njihovi soudeležbi pri oskrbi omrežja z energijo. Akumulatorji v drugem življenjskem obdobju bodo namreč uporabljeni za shranjevanje energije iz nihajoče proizvodnje elektrike s sončnimi celicami in vetrnicami. Prvi pametni otok na svetu bo služil kot model, ki ga bodo lahko prenesli še na druge otoke, na eko-območja in v mesta.
Oktobra lani se je v novem Nissanovemu električnem vozilu leaf predstavila tehnologija ProPILOT Park, ki zaznava predmete v okolici in s pritiskom na gumb vozniku zagotavlja samodejno parkiranje vozila. Tehnologijo pa se je odločilo uporabiti tudi neko japonsko gostišče, ki tako gostom ponuja precej nenavadno, a tudi zabavno opremo: copate, mize in talne blazine s sistemom samodejnega parkiranja. Ko ti niso več v uporabi, je treba le pritisniti na gumb in že se samodejno vrnejo na svoje mesto. O tem, ali sistem preveri vonj v copatih, pa ne poročajo.
Tudi letos bodo evropski avtomobilistični novinarji izbrali evropski avto leta. Izbranih je že sedem finalistov, to so Alfa Romeo stelvio, Audi A8, BMW serije 5, Citroen C3 aircross, Kia stinger, Seat ibiza in Volvo XC40. Zmagovalec bo znan prihodnji teden v Ženevi.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Na koncu se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa
Podjetji Valikon in Iprom sta izvedli raziskavo, kako se nakupne navade spreminjajo z uporabo spleta. Tega pred nakupom avtomobila zdaj uporablja več kot polovica morebitnih kupcev. Gre za zbiranje informacij, ki so jih nekdaj kupci iskali v prodajnih salonih, zdaj jih poiščejo na internetu in tako že naredijo ožji izbor. Na koncu pa se nakup vseeno opravi v prodajnem salonu, po pogovoru s prodajalcem – in zagotovo bo ta navada ostala še kar nekaj časa, napoveduje tudi Andrej Brglez.
Zadnjič smo opisali karavansko izpeljanko Hyundaievega i30, danes smo se namenili podobno narediti s karavansko različico peugeota 308. Mar to pomeni, da se karavanski zadki vračajo?
Resnici na ljubo niso nikoli odšli. Okoli križancev in SUV-jev je le nekaj več pompa, a hrbtenico, vsaj evropske prodaje avtomobilov še vedno tvorijo tudi karavanske izpeljanke avtomobilov srednjega razreda. In tu je Peugeot staroselec, čeprav je 308 nekoliko trpel zaradi uspeha 3008 osmice. Trpel razumite v kontekstu sorazmerno pozne osvežitve ali bolje rečeno »prilagoditve.« Kajti resnici na ljubo je osvežen samo nos avtomobila, bolj pomembna je uskladitev tehnologij v možganih vozila s trenutno prevladujočimi smernicami.
Asistenčni sistemi so po novem v skladu z zapovedmi tako tehnologij kot varnostnih zahtev, ki vladajo na evropskih cestah, skladen in celo lep avto pa oblikuje predvsem obilje prostora za potnike. Da gre za klasiko v pravem pomenu besede, poskrbi tudi 1,6-litrski dizel, kajti, kot je znano, karavan in dizel tvorita najpogostejše sanje evropskih, tako tudi slovenskih družinskih očetov, in sta ena od najpogostejših želja pod božično smrekico ter pred okenci avtomobilskih kreditov. Za zdaj je dizel še 1,6-litrski in ga oblikujejo vsi stereotipi, ki se o teh strojih valijo pod gostilniškimi omizji. Tudi v zimskih razmerah vožnje je poraba goriva pod šestimi litri, napredni start-stop sistem nekaj odvzame pri izpustu, ko se ogreje, pa je stroj tudi pohlevno tih in minimalno tresoč. Ob vzorno, celo premiumsko ubranem kokpitu, ter prav tako obdelanem prtljažnem prostoru že ne vemo, katerič kokodakamo eno in isto zamero sodobnim peugeotom. V kombinaciji z majhnim volanskim obročem, možnostmi nastavitve sedeža in višino človeškega telesa se zgodi, da ob nastavitvi vseh komponent, kot to učijo v šoli vožnje, instrumenti na armaturni plošči niso najbolj vidni.
Podjetje, ki je odgovorno za proizvodnjo in distribucijo električne energije na portugalskem otoku Porto Santo in Skupina Renault sodelujeta pri uvedbi pametnega električnega ekosistema, ki sloni na električnih vozilih, stacionarnih shranjevalnikih energije, pametnem polnjenju akumulatorjev vozil in na njihovi soudeležbi pri oskrbi omrežja z energijo. Akumulatorji v drugem življenjskem obdobju bodo namreč uporabljeni za shranjevanje energije iz nihajoče proizvodnje elektrike s sončnimi celicami in vetrnicami. Prvi pametni otok na svetu bo služil kot model, ki ga bodo lahko prenesli še na druge otoke, na eko-območja in v mesta.
Oktobra lani se je v novem Nissanovemu električnem vozilu leaf predstavila tehnologija ProPILOT Park, ki zaznava predmete v okolici in s pritiskom na gumb vozniku zagotavlja samodejno parkiranje vozila. Tehnologijo pa se je odločilo uporabiti tudi neko japonsko gostišče, ki tako gostom ponuja precej nenavadno, a tudi zabavno opremo: copate, mize in talne blazine s sistemom samodejnega parkiranja. Ko ti niso več v uporabi, je treba le pritisniti na gumb in že se samodejno vrnejo na svoje mesto. O tem, ali sistem preveri vonj v copatih, pa ne poročajo.
Tudi letos bodo evropski avtomobilistični novinarji izbrali evropski avto leta. Izbranih je že sedem finalistov, to so Alfa Romeo stelvio, Audi A8, BMW serije 5, Citroen C3 aircross, Kia stinger, Seat ibiza in Volvo XC40. Zmagovalec bo znan prihodnji teden v Ženevi.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Neveljaven email naslov