Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Koliko se je voznik, motorist, še sposoben med vožnjo ukvarjati z vsemi dodatki in nastavitvami, ki sicer pomenijo več udobja in varnosti, vendar hkrati odvračajo pozornost od vožnje
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli, pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Čeprav časi karavanskim modelom pa tudi enoprostorcem niso več tako zelo prijazni kot so bili nekdaj, pa mnogim tovrstne različice še vedno ustrezajo in temu sledijo tudi proizvajalci. Mercedes je tako pred časom prenovil in oplemenitil svoj razred C (nas je zapeljal tisti z oznako T, kar pomeni karavansko izpeljanko), na novo pa so oblikovali in izdelali tudi B-ja, ki je zdaj opazno bolj privlačen od predhodnika.
Razred C je bil že prej skladno grajen in eleganten, tudi v karavanski različici, tako da kakšni opaznejši oblikovalski posegi niti niso bili potrebni. V notranjosti je po novem najbolj opazna predvsem digitalna armaturna plošča, sicer je vse kot mora biti, natančno in udobno. Testno vozilo se je bahalo še s paketom AMG, ki prestižu doda še pridih športnosti.
Zanimiva novost je bila nameščena pod motornim pokrovom; oznaka 200 namreč pomeni, da vozilo poganja 1,5 litrski turbo bencinski motor z močjo 135 kilovatov in z 10 kilovatnim električnim motorjem v hibridni 48-voltni električni napeljavi. Motor je dovolj zmogljiv in prožen, samodejni 9-stopenjski menjalnik deluje brezhibno, s štirikolesnim pogonom in prilagodljivim blaženjem se da kakšen ovinek varno speljati tudi z malo višjo hitrostjo. Ob vsem veselju, ki ga lahko občutite med vožnjo pa je treba dodati, da boste povprečno porabo težko spravili pod osem litrov. Pa še o ceni – z obilico dodanih dobrot, ki smo jih bili deležni v testnem avtomobilu, se cena približa 70 tisočakom.
Novi razred B pa je že na pogled čisto nekaj drugega, če bi ga primerjali s predhodnikom. Podobnosti z atraktivnim manjšim A-jem ne more skriti, podobno sodobno opremljen je tudi v notranjosti. Ob tem, da je nekoliko večji od A-ja, je seveda bistveno , da se sedi za 9 cm višje, kar je en od značilnosti, ki kaže na to, da vendarle gre za enoprostorca, čeprav – bomo rekli, na videz to kar dobro skriva.
V našem primeru je testni avtomobil nosil oznako 220 d, kar napoveduje opremljenost z dvolitrskim dizlom, ki zmore kar 140 kilovatov, menjalnik pa je bil seveda 8-stopenjski robotizirani z dvema sklopkama. Moči več kot dovolj, da ne rečemo preveč, povprečna poraba pa malo več kot šest litrov, če pretirano ne pritiskamo. Tudi v B-ju nas je razvajal AMG paket, ki namiguje na športnost, čeprav sta v B-ju še vedno udobje in eleganca v ospredju. Testni avtomobil je bil opremljen tudi z množico kamer in tipal, tako da smo lahko ves čas na tekočem, kaj se dogaja okrog nas in z nami. Recimo še to, da podvozje s prilagodljivim vzmetenjem skrbi za to, da čim manj občutimo neravnine na cestišču, a nam po drugi strani zaradi velikih in nizkopresečnih gum vseeno včasih malce strese zadnjico.
Enoprostornik, ki si s kombilimuzinsko pojavo upa izzivati križance ali športne terence, ki so zadnja leta preplavili naš planet, opremljen z najzmogljivejšim dizlom in vsem naštetim (in tega res ni malo), stane preko 50 tisočakov, kar pomeni, da je dvakrat dražji od osnovne različice. Zaračunavanje dodatkov gre Nemcem res dobro od rok, to vemo že dolgo.
Na cestah v Zgornjem Posočju zdaj poskušajo še z eno obliko preventivnih dejavnosti, da bi povečali prometno varnost na tistem območju. Tako so policisti skupaj z Javno Agencijo za varnost prometa pred dnevi začeli ob cestah postavljati silhuete policistov in policistk z radarji. Slovenska policija je podobne silhuete v preteklosti že uporabljala; vozniki so zmanjševali hitrost, ko so jih opazili. Posledično se je promet umiril. Na pozitiven učinek računajo tudi zdaj.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Koliko se je voznik, motorist, še sposoben med vožnjo ukvarjati z vsemi dodatki in nastavitvami, ki sicer pomenijo več udobja in varnosti, vendar hkrati odvračajo pozornost od vožnje
Motorji in motoristi. Zadnjič smo opozarjali, kako določene izboljšave, asistenčni sistemi, ki omogočajo več, lahko hkrati pomenijo, da motoristi iščejo nove meje svojih sposobnosti in sposobnosti motocikla, kar lahko predstavlja dodatno nevarnost. Andrej Brglez poroča o današnjih motociklih, ki so tehnološko izjemno napredni in pobirajo dodatke in opremo iz avtomobilov. Vse to pomeni več varnosti in udobja, a hkrati igračkanje z vsem, kar nudijo moderni motocikli, pomeni tudi, da to odvrača koncentracijo motorista od vožnje, kar pa ni dobro. Pa še nekaj; ali lahko motoristi dandanes z motocikli, ki nudijo in omogočajo toliko vsega, lahko sploh še ujamejo take občutke, kot so jih lahko na dveh kolesih občutili nekdaj?
Čeprav časi karavanskim modelom pa tudi enoprostorcem niso več tako zelo prijazni kot so bili nekdaj, pa mnogim tovrstne različice še vedno ustrezajo in temu sledijo tudi proizvajalci. Mercedes je tako pred časom prenovil in oplemenitil svoj razred C (nas je zapeljal tisti z oznako T, kar pomeni karavansko izpeljanko), na novo pa so oblikovali in izdelali tudi B-ja, ki je zdaj opazno bolj privlačen od predhodnika.
Razred C je bil že prej skladno grajen in eleganten, tudi v karavanski različici, tako da kakšni opaznejši oblikovalski posegi niti niso bili potrebni. V notranjosti je po novem najbolj opazna predvsem digitalna armaturna plošča, sicer je vse kot mora biti, natančno in udobno. Testno vozilo se je bahalo še s paketom AMG, ki prestižu doda še pridih športnosti.
Zanimiva novost je bila nameščena pod motornim pokrovom; oznaka 200 namreč pomeni, da vozilo poganja 1,5 litrski turbo bencinski motor z močjo 135 kilovatov in z 10 kilovatnim električnim motorjem v hibridni 48-voltni električni napeljavi. Motor je dovolj zmogljiv in prožen, samodejni 9-stopenjski menjalnik deluje brezhibno, s štirikolesnim pogonom in prilagodljivim blaženjem se da kakšen ovinek varno speljati tudi z malo višjo hitrostjo. Ob vsem veselju, ki ga lahko občutite med vožnjo pa je treba dodati, da boste povprečno porabo težko spravili pod osem litrov. Pa še o ceni – z obilico dodanih dobrot, ki smo jih bili deležni v testnem avtomobilu, se cena približa 70 tisočakom.
Novi razred B pa je že na pogled čisto nekaj drugega, če bi ga primerjali s predhodnikom. Podobnosti z atraktivnim manjšim A-jem ne more skriti, podobno sodobno opremljen je tudi v notranjosti. Ob tem, da je nekoliko večji od A-ja, je seveda bistveno , da se sedi za 9 cm višje, kar je en od značilnosti, ki kaže na to, da vendarle gre za enoprostorca, čeprav – bomo rekli, na videz to kar dobro skriva.
V našem primeru je testni avtomobil nosil oznako 220 d, kar napoveduje opremljenost z dvolitrskim dizlom, ki zmore kar 140 kilovatov, menjalnik pa je bil seveda 8-stopenjski robotizirani z dvema sklopkama. Moči več kot dovolj, da ne rečemo preveč, povprečna poraba pa malo več kot šest litrov, če pretirano ne pritiskamo. Tudi v B-ju nas je razvajal AMG paket, ki namiguje na športnost, čeprav sta v B-ju še vedno udobje in eleganca v ospredju. Testni avtomobil je bil opremljen tudi z množico kamer in tipal, tako da smo lahko ves čas na tekočem, kaj se dogaja okrog nas in z nami. Recimo še to, da podvozje s prilagodljivim vzmetenjem skrbi za to, da čim manj občutimo neravnine na cestišču, a nam po drugi strani zaradi velikih in nizkopresečnih gum vseeno včasih malce strese zadnjico.
Enoprostornik, ki si s kombilimuzinsko pojavo upa izzivati križance ali športne terence, ki so zadnja leta preplavili naš planet, opremljen z najzmogljivejšim dizlom in vsem naštetim (in tega res ni malo), stane preko 50 tisočakov, kar pomeni, da je dvakrat dražji od osnovne različice. Zaračunavanje dodatkov gre Nemcem res dobro od rok, to vemo že dolgo.
Na cestah v Zgornjem Posočju zdaj poskušajo še z eno obliko preventivnih dejavnosti, da bi povečali prometno varnost na tistem območju. Tako so policisti skupaj z Javno Agencijo za varnost prometa pred dnevi začeli ob cestah postavljati silhuete policistov in policistk z radarji. Slovenska policija je podobne silhuete v preteklosti že uporabljala; vozniki so zmanjševali hitrost, ko so jih opazili. Posledično se je promet umiril. Na pozitiven učinek računajo tudi zdaj.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov