Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a bo še trajala
To po čemer si bomo najbolj zapomnili avtomobilsko leto 2019, se je zgodilo tik pred iztekom 365 dni. Fiat in PSA sta napovedala združitev. Pa ne, da bi bilo to kaj posebnega; koncerni se združujejo in potem užaljeni razdružujejo že zadnji dve desetletji … Združitev Francozov in Italijanov pa presega oziroma ukinja tradicionalne avtomobilske delitve na Francoza, Nemca in Italijana, ki so desetletja vladale z avtomobilsko Evropo. Razen tega se počasi približujemo napovedim avtomobilskih futuristov, ki trdijo, da bodočnost prinaša enega proizvajalca in tri modele; za malo potnikov, za več potnikov in takega za tovor.
Ampak prej se moramo še elektrificirati. Kar nam gre bolj slabo od vtičnice. Nečesa nas je pa avtomobilska elektrifikacija le naučila; tega, da ne gre za revolucijo ampak za evolucijo. Povedano drugače; revolucij je bilo v avtomobilski zgodovini izjemno malo. Ob oni, ko je stari dobri Benz namontiral motor na kočijo, še mogoče uvedba zaprte kabine, pnevmatike, kakšen varnostni dodatek in to je to. Vse ostalo je plod evolucije. In ko so nas marketinški strokovnjaki pred kakšnima dvema desetletjema pričeli prepričevati, da bo elektrifikacija za mobilnost prava revolucija, smo jim vsi verjeli. Zato pa so marketinški strokovnjaki in zato smo potrošniki. A se je izkazalo, da gre le še za eno avtomobilskih evolucij. In če ne drugega, smo se v letu 2019 nanjo navadili. Elektrifikacija kaplja počasi. In vztrajno, to jim je treba priznati. Problemi, s katerimi se električna mobilnost srečuje, ostajajo enaki, kot so bili v letu 2018 in bodo enaki tudi v letu 2020. Doseg električnih vozil, javna mreža polnilnic, nedorečeni standardi in zakonodaja, državne vzpodbude in davčne olajšave ter še vedno zelo omejena ponudba električnih vozil. Ampak kot smo zapisali; tudi po kapljicah se lahko napolni kozarec.
Evropski, tako tudi slovenski avtomobilski trg je v preteklem letu še vedno navdušeno ploskal SUV-jem, križancem in podobnim avtomobilom, katerih glavna značilnost je visoko vstopanje in visoko sedenje. Kljub temu, da smo novinarji že ves čas trajanja te evforije do nje vsaj po tihoma zadržani, je trg v tržnem gospodarstvu neusmiljen. Številke gredo v nebo, proizvajalci in preše v tovarnah pa kujejo SUV-jevsko pločevino dokler je še vroča.
Prav tako smo v letu 2019 zapeljali v križišče, v katerem se bo potrebno odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila. Točka, na kateri vsa ta povezljivost in interaktivnost ter vseprisotna digitalnost postaja moteča ali za vožnjo celo nevarna, je že zelo blizu, če ni že presežena. Nenehno preverjanje pametnih naprav – to počnemo ko smo pešci ali potniki v javnem prometu, se seli tudi v avtomobile. Proizvajalci nam sicer uporabo mobilnih naprav s pametnimi vmesniki olajšajo ali celo omejujejo, a na predstavitvah novih avtomobilov nihče več ne govori o obesah in vpetjih in cilindrih ali bog ne daj batih – imajo pa toliko večje veselje s povezovanjem vašega telefona z možgani vašega avtomobila. Le korak vstran nas čakajo asistenčni sistemi. Na srečo se le ti s svojim delovanjem umikajo v ozadje, ampak s posameznimi elementi avtonomne vožnje se vloga voznika manjša, oziroma postaja enostavnejša in tudi varnejša. Žal pa gre tudi za opustitev potrebne pozornosti in pogosto lažno udobje, kajti odgovornost za vožnjo je še vedno voznikova.
V letu 2019 se je bitka za zeleni planet napovedala, v letu 2020 in desetletjih, ki sledijo, jo bo potrebno izbojevati. Mobilnost, oziroma transport bo pri tem procesu odigral eno ključnih vlog. Opazovalec procesov v avtomobilskem vesolju se ne more znebiti občutka, da se bitka za ogljično vzdržnost znotraj avtomobilskih koncernov še vedno bojuje s figo v žepu. A na drugi strani se bomo morali tudi potrošniki, kupci in vozniki sprijazniti z dejstvom, da manjšanje ogljičnega odtisa pomeni žrtvovanje delčka današnjega udobja. Tistih, ki so se udobju pripravljeni odreči, pa je še vedno – se nam zdi, premalo. In letos, se bojimo, jih še ne bo kaj dosti več…
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a bo še trajala
To po čemer si bomo najbolj zapomnili avtomobilsko leto 2019, se je zgodilo tik pred iztekom 365 dni. Fiat in PSA sta napovedala združitev. Pa ne, da bi bilo to kaj posebnega; koncerni se združujejo in potem užaljeni razdružujejo že zadnji dve desetletji … Združitev Francozov in Italijanov pa presega oziroma ukinja tradicionalne avtomobilske delitve na Francoza, Nemca in Italijana, ki so desetletja vladale z avtomobilsko Evropo. Razen tega se počasi približujemo napovedim avtomobilskih futuristov, ki trdijo, da bodočnost prinaša enega proizvajalca in tri modele; za malo potnikov, za več potnikov in takega za tovor.
Ampak prej se moramo še elektrificirati. Kar nam gre bolj slabo od vtičnice. Nečesa nas je pa avtomobilska elektrifikacija le naučila; tega, da ne gre za revolucijo ampak za evolucijo. Povedano drugače; revolucij je bilo v avtomobilski zgodovini izjemno malo. Ob oni, ko je stari dobri Benz namontiral motor na kočijo, še mogoče uvedba zaprte kabine, pnevmatike, kakšen varnostni dodatek in to je to. Vse ostalo je plod evolucije. In ko so nas marketinški strokovnjaki pred kakšnima dvema desetletjema pričeli prepričevati, da bo elektrifikacija za mobilnost prava revolucija, smo jim vsi verjeli. Zato pa so marketinški strokovnjaki in zato smo potrošniki. A se je izkazalo, da gre le še za eno avtomobilskih evolucij. In če ne drugega, smo se v letu 2019 nanjo navadili. Elektrifikacija kaplja počasi. In vztrajno, to jim je treba priznati. Problemi, s katerimi se električna mobilnost srečuje, ostajajo enaki, kot so bili v letu 2018 in bodo enaki tudi v letu 2020. Doseg električnih vozil, javna mreža polnilnic, nedorečeni standardi in zakonodaja, državne vzpodbude in davčne olajšave ter še vedno zelo omejena ponudba električnih vozil. Ampak kot smo zapisali; tudi po kapljicah se lahko napolni kozarec.
Evropski, tako tudi slovenski avtomobilski trg je v preteklem letu še vedno navdušeno ploskal SUV-jem, križancem in podobnim avtomobilom, katerih glavna značilnost je visoko vstopanje in visoko sedenje. Kljub temu, da smo novinarji že ves čas trajanja te evforije do nje vsaj po tihoma zadržani, je trg v tržnem gospodarstvu neusmiljen. Številke gredo v nebo, proizvajalci in preše v tovarnah pa kujejo SUV-jevsko pločevino dokler je še vroča.
Prav tako smo v letu 2019 zapeljali v križišče, v katerem se bo potrebno odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila. Točka, na kateri vsa ta povezljivost in interaktivnost ter vseprisotna digitalnost postaja moteča ali za vožnjo celo nevarna, je že zelo blizu, če ni že presežena. Nenehno preverjanje pametnih naprav – to počnemo ko smo pešci ali potniki v javnem prometu, se seli tudi v avtomobile. Proizvajalci nam sicer uporabo mobilnih naprav s pametnimi vmesniki olajšajo ali celo omejujejo, a na predstavitvah novih avtomobilov nihče več ne govori o obesah in vpetjih in cilindrih ali bog ne daj batih – imajo pa toliko večje veselje s povezovanjem vašega telefona z možgani vašega avtomobila. Le korak vstran nas čakajo asistenčni sistemi. Na srečo se le ti s svojim delovanjem umikajo v ozadje, ampak s posameznimi elementi avtonomne vožnje se vloga voznika manjša, oziroma postaja enostavnejša in tudi varnejša. Žal pa gre tudi za opustitev potrebne pozornosti in pogosto lažno udobje, kajti odgovornost za vožnjo je še vedno voznikova.
V letu 2019 se je bitka za zeleni planet napovedala, v letu 2020 in desetletjih, ki sledijo, jo bo potrebno izbojevati. Mobilnost, oziroma transport bo pri tem procesu odigral eno ključnih vlog. Opazovalec procesov v avtomobilskem vesolju se ne more znebiti občutka, da se bitka za ogljično vzdržnost znotraj avtomobilskih koncernov še vedno bojuje s figo v žepu. A na drugi strani se bomo morali tudi potrošniki, kupci in vozniki sprijazniti z dejstvom, da manjšanje ogljičnega odtisa pomeni žrtvovanje delčka današnjega udobja. Tistih, ki so se udobju pripravljeni odreči, pa je še vedno – se nam zdi, premalo. In letos, se bojimo, jih še ne bo kaj dosti več…
Ponekod so resno začeli preganjati dizle, brez elektrike ne gre, a ugotavljamo, da tudi z elektriko še ne bo šlo; vsaj obljube Teslinega Muska so se izkazale za nateg, tako z dobavami kot s ceno. Avtomobilska industrija je preživela kar nekaj mučnih dni po sodnih dvoranah in še jih bo, zanimiva pa je še ena izkušnja - moderni avtomobili se s kopico asistenčnih sistemov, združenih v tehnologijo avtonomne vožnje, že lahko vozijo skoraj sami, a seveda še vedno pod nadzorom voznika.
Ker vožnja v zelo gosti megli predstavlja veliko tveganje za varnost prometa, je DARS v zadnjem času izvedel več ukrepov, s katerimi želi povečati varnost ob zmanjšani vidljivosti. Pred dnevi so začeli testirati še sistem vidnega vodenja prometa v primeru megle na Golem vrhu – to je na odseku avtoceste med Senožečami in razcepom Nanos. Rdeče luči LED vozniku nakazujejo rob vozišča ter ga vodijo v primeru megle. Ob manjši megli se luči zgolj vklopijo, ob gostejši pa utripajo in s tem dodatno opozarjajo voznika na večjo previdnost in zbranost. LED-smernike bo DARS uporabljal tudi za opozarjanje na močno burjo, ki je tudi značilna za ta odsek in je prav tako nevaren pojav za udeležence v prometu.
Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…
Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.
Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.
Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.
V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.
Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.
Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.
Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.
Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.
Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.
Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.
V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino
Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.
V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.
Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.
Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.
Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.
Neveljaven email naslov