Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom
Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.
Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.
V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.
Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.
Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Križanec, ki prinaša revolucionarno tehnološko novost. Bencinski agregat "skyactive x", ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo z dizelskim agregatom
Najprej k zadnjeuvrščenemu ali uvrščeni na letošnjem izboru za slovenski avto leta. Peto mesto ne pove skoraj nič o avtomobilu in vse o slovenskem avtomobilskem trgu ali kupni moči slovenskega voznika. Mazda CX30 je namreč odličen avto, ki ga je na dno finalistov potisnila le resničnost slovenskega avtomobilskega žepa. Veliko let je veljalo, da so japonski avtomobili kakovostni in dolgočasni. Zdaj niso več dolgočasni, oziroma postaja dolgočasna evropska konkurenca. Oblikovno Japonci rišejo ne le sveže in sodobne, temveč tudi avtomobile, ki v mnogočem narekujejo trende. Ko se je zdelo, da bodo križanci ostali to, kar pove ime, se pravi neposrečena zmes SUV-jev in limuzin, je oblikovanje Mazde CX-30 to trditev povsem na novo definiralo. Izčiščeno, skladno in sveže oblikovanje zunanjosti (v našem primeru z atraktivno rdečo) je pričaralo avtomobil, ki je oblikovno tako dosleden, kot so znale to biti kakšen Alfe v preteklih desetletjih. Notranjščina je sicer klasična, pod čemer razumemo Mazdino oblikovanje in materiale, ki jih je najti recimo v večji CX-5, zato pa je v novinki občutno več prostora kot v prav tako atraktivni, a precej manjši CX-3.
Sploh se zdi, da je CX-30 nastala, ker je sicer velik prodajni hit CX-3 pustil del trga nepokritega. Vsi elementi, potrebni za vožnjo, so vrhunski, ali pa vsaj v skladu z zadnjo modo in če smo zadnjič potarnali, da se nekateri elementi v modelih premium, kot recimo zapiranje vrat, počasi približujejo plebejskim navadam, je CX-30 žlahtna žival. Kljub pri – to je treba poudariti – sploh ne ekscesni ceni. Da so pri Mazdi rahli čudaki, vemo že nekaj časa – mislimo na trmasto vztrajanje, ko se odrekajo zmanjševanju prostornin motorja in dodajanju turbin; razvoj jim daje vsaj delno prav. Nove tehnologije so naredile bencinske agregate bolj okoljsko prijazne, vozniško privlačne, ne pa vedno tudi skromne pri porabi goriva. Mazda pa se je od trmoglavljenja z recimo dvolitrskimi bencinskimi agregati odmaknila tudi na sam rob tehnologije. V svojo blagovno znamko agregatov Skyactive, kjer so z optimizacijo in višanjem kompresijskih razmerij poskušali ujeti val motoroznanske sodobnosti, so pripeljali še enega posebneža. Pod imenom “skyactive x” so se domislili in izdelali agregat, ki naj bi s pomočjo prilagodljivega kompresijskega razmerja ob določenih voznih situacijah simuliral vožnjo, kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. V Mazdi CX-30, ki nam je bila zaupana za nekaj ovinkov, smo tak motor tudi preizkusili in, če dovolite, bomo o njem spregovorili enkrat v prihodnje. Za radijski medij so predavanja o motoroznanstvu precej duhamorna rabota, in ko nam ta revolucionarni agregat prekriža pot naslednjič, se mu bomo posvetili v celoti. Sploh ker se avtomobilska strokovna javnost do njega še ni v celoti opredelila.
V preteklih dneh smo že ugotavljali, kakšni smo Slovenci kot vozniki. Jasno je, da nam predvsem manjka pozornosti in kulture, da je na cesti preveč jeze in agresije. Je pa dejstvo, da smo z leti, desetletji kot vozniki kljub vsemu naredili velik korak naprej. Ker 95 odstotkov prometnih nesreč še vedno povzroči človeški faktor, res ni dvoma, da smo ljudje kljub vsemu še vedno središče problema in rešitev obenem. To potrjujeta statistika in tudi Andrej Brglez.
Leta 2022, sto let po prvem prečkanju Sahare z avtomobili, se bo Citroen vnovič lotil tega podviga v sklopu svoje E.POPEJE, oziroma prečkanja slavne puščave z električnimi avtomobili. Cilj je prevoziti zgodovinsko pot oziroma skupno 3170 km v 21 dneh, sodelovali pa bosta dve repliki goseničarjev iz prvega prečkanja: Scarabee d’Or (zlati skarabej), vozilo je enako originalu iz leta 1922, in pa Croissant d’Argent (zlati polmesec). Zraven bodo še električna vozila iz serijske proizvodnje za asistenco in še eno konceptno vozilo prihodnosti, seveda na električni pogon.
Ni prav malo staršev, ki pogosto vozijo svoje otroke z avtomobilom, da jih na ta način uspavajo. V glavnem so prepričani, da otroke v spanec zaziba premikanje vozila, v resnici pa jih med vožnjo najbolj uspavajo pomirjajoče zvočne frekvence motorja z notranjim izgorevanjem. Zdaj pa so se pri Nissanu domislili prve uspavanke brez izpustov na svetu. Gre za električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem zvočni posnetek ponazarja frekvence brnenja motorja z notranjim izgorevanjem, kar poustvari hipnotično zvočno okolje za razdražene dojenčke. Starši lahko svoj pametni telefon prek aplikacij povežejo z vozilom in tudi sami uživajo v uspavanki. Jaz upam, da nanje ne deluje tako kot na njihove otroke.
Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.
V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Neveljaven email naslov