Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov
Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.
Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…
"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.
Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo, da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".
Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.
Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.
Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.
In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.
Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.
No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov
Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.
Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…
"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.
Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo, da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".
Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.
Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.
Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.
In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.
Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.
No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.
Mazda CX30 je izjemno žlahten križanec, ki prinaša tudi revolucionarno tehnološko novost, bencinski agregat »skyactive x«, ki naj bi v določenih voznih situacijah simuliral vožnjo kot jo poznamo pri dizelskih agregatih. Andrej Brglez matematično dokazuje, da smo z leti postali boljši vozniki, a nam seveda še vedno manjka tolerance in kulture na cesti. Citroen bo šel po sto letih spet z avtomobili čez Saharo, tokrat z električnimi, Nissan pa priporoča svoje električno vozilo leaf Dream Drive, v katerem se razdraženi dojenčki hitro povsem umirijo.
Slovenski avto leta – nismo še pozabili nanj, pa tudi na druge finaliste ne, saj so vse prej kot za pozabo. Danes se posvetimo Oplovi corsi, ki so ji med drugim omogočili, da tudi ponoči naredi dan. Potem pa še enkrat omenimo, oziroma bo to storil Andrej Brglez, kako prodira Sony v dnevne sobe na štirih kolesih.
Vprašanje je, koliko časa še bomo imeli vsak svoj avtomobil. Mobilnost se spreminja, mnogi že ponujajo nove oblike. Pri Toyoti so se študij, kaj, kako in komu ponuditi, temeljito lotili in z novo znamko KINTO že nakazujejo, kam merijo v prihodnosti. Gre za ponudbe, ki zajemajo prevozne usluge, prirejene za vsakega uporabnika posebej. Podatki, kakšne so naše običajne potovalne poti, način vožnje in sploh potovalne navade, tako in tako niso več skrivnost, zato ponudniki vedo, kaj in komu bodo lahko kaj ponudili. Čaka nas torej prihodnost brez lastnega avtomobila, opozarja Andrej Brglez.
Na izlet smo se zapeljali z izjemno prostorno limuzino, Škodo superb, ki so jo osvežili in ki je brez sramu lahko tudi ugleden poslovni prevoznik. Tudi tokrat ne bo šlo brez elektrike – omenjamo Peugeota in končno tudi Fiata; opozorimo na to, da bi lastnik avtomobila moral biti tudi lastnik podatkov iz avtomobila in da bi moral sam odločati o tem, kdo in kako jih lahko uporablja. Potem pa Andrej na kratko strne, kaj v avtomobile prinaša letošnji Sejem potrošniške elektronike, ki je bil v Las Vegasu.
Zapeljali smo dva iz koncerna Volkswagen. Audi je iz modela Q3 izoblikoval kupejevski model Q3 sportback, ki je prestižen kot poč Audi mora biti. Veliko skupnega imata s Volkswagnovim passatom, a sta po drugi strani namenjena čisto drugim kupcem. Ford pa je začel v avtomobile vgrajevati tehnologijo, ki zazna oviro oziroma nevarnost za ovinkom, ki je voznik še ne vidi. Informacijo potem posreduje zadaj vozečim.
Renault captur je bil ustanovitelj razreda manjših križancev – skupaj z edinim konkurentom tedaj, Nissanovim jukom. Zdaj, ko se je pojavil v drugi generaciji, je tekmecev že čez dvajset. Peljali smo legendarnega Suzukijevega jimnya, ki z bogato opremljenostjo ni več samo specialist za vožnje po kolovozih avstrijskih lovskih revirjev. Še enkrat spomnimo, da so lutke pri preskusnih trčenjih izjemnega pomena.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih potrebno še izbojevati.
Elektrifikacija vozil, ki prihaja počasi, a vztrajno, nas je dokončno naučila, da gre za evolucijo in ne za revolucijo. Lani smo tudi zapeljali v razpotje, ko se bomo morali odločiti, katero smer bomo ubrali v povezavi z digitalnim okoljem sodobnega avtomobila; proizvajalci imajo namreč izjemno veliko veselje s povezovanjem telefona z možgani avtomobila, kar zna biti že tudi moteče ali celo nevarno. Še vedno smo ploskali SUV-jem, križancem in podobnim – to bomo počeli še tudi v 2020; kar pa zadeva bitko za zeleni planet, se je ta lani odločno napovedala, a jo bo v prihodnjih letih treba še izbojevati.
Andrej Brglez izpostavlja, da je iztekajoče se leto nedvomno zaznamovala avtonomna vožnja, in sicer v tem smislu, da je pred tem prevladovala kar nekakšna evforija, da je avtonomna vožnja že tako rekoč tu in da bo čez noč vse spremenila. Vse skupaj se je zdaj malo umirilo, prišli smo do spoznanja, da ne bo šlo tako hitro in da je med drugim voznik tisti, ki lahko predvideva, računalnik pa tega še ni sposoben.
Zapeljal nas je Hyundai tucson, ki se tudi ponaša z oznako N line. Pripeljal se je čisto novi Nissanov juke, ki je še vedno posebnež, a še zdaleč ne tak kot je bil pred devetimi leti. Zabeležili smo še dve novosti, in sicer novi električni Renault zoe, ki zdaj doseže že skoraj 400 kilometrov, ter Peugeot 208, ki se je krepko osvežil, v ponudbi pa ima tudi električno različico. Na koncu še enkrat poudarimo, da je konstruiranje zimske pnevmatike izjemno natančno in zahtevno delo, prava znanost.
Zapeljemo se z novim Mitsubishijevim poltovornjakom L200, ki prepelje več kot tono tovora kot za šalo, ob tem pa se tudi ne ustraši snega in slabših voznih razmer. Nekaj dni pa smo lahko švigali naokrog z mali Suzukijevim športnim swiftom, ki pa mokrote in snega na cesti ne mara preveč. Še enkrat opozorimo, da sta sneg in led, ki se nabereta na strehah tovornjakov in prikolic, lahko na cesti velika nevarnost, zato moramo biti pozorni tudi na to. AMZS pa je za delovanje pri projektu EuroRAP prejela prestižno britansko nagrado s področja prometne varnosti.
Tudi Volkswagen ima z električnimi avtomobili velike načrte – v prihodnjih mesecih prihaja novi električni ID.3, a mi tokrat zapeljemo Mazdinega novega bencinarja, ki se obnaša kot dizel in Volksvagnovega oziroma Škodinega preizkušenega dizla, ki se še vedno ne da. Potem pa Andrej Brglez še enkrat opozori, da gre priporočila o zmanjšanju hitrosti zaradi megle jemati resno in da je težko razumeti tiste, ki z veliko hitrostjo vozijo tako rekoč v neznano.
Heroji niso utrujeni, bi lahko rekli, če pomislimo na tiste, ki »furajo« v pižamah. David Razboršek, direktor Zavoda Vozim poudarja, da se rojevajo vedno nove in nove ideje, kako bi prepričali tiste, ki vozijo pijani, da ne bi sedli za volan. V Zavodu so tako s partnerji projekta z znanimi Slovenkami ustvarili tudi novo komunikacijsko orodje – Koledar gole resnice – da vsak dan opominja na dragocenost življenja, ki ga lahko prehitro ogrozijo nespametne odločitve. Andrej Brglez pa opozarja na rešitev, ki so se je lotili na Japonskem, kjer so tudi imeli velike probleme z vožnjo povezano z alkoholom. Tam je kriv in lahko kaznovan vsak, ki je vedel, da gre nekdo pijan za volan, pa tega ni preprečil. Skratka, krivcev je lahko več.
Hibridna zgodovina je pri Toyoti že zelo dolga. Zdaj ni več dizelski ampak hibriden tudi RAV4 - nam se zdi, da so napravili korak v pravo smer. Še enkrat spomnimo, da vožnja s štirikolesno gnanim terencem daje lažen občutek, da smo v slabih vremenskih razmerah pred vsemi in se nam ne more nič zgoditi, a pogosto pozabimo, da pri zaviranju nimamo prednosti. Primož Lemež pa ugotavlja, da pri nas primanjkuje električnih vozil in napoveduje šesti simpozij Emobility, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Hyundai tudi pri nas zadnje čase dosega dobre prodajne rezultate, vzrok pripisujejo predvsem pisani ponudbi športnih terencev, a tokrat se posvetimo modelom, ki v oznaki nosijo črko N. N line pomeni nekaj športnih dodatkov za bolj dinamičen videz in turbo bencinski motor, ki v modelu i30 zmore 103 kilovate. I30 N fastback performance pa je opremlkjen z dvolitrskim 202-kilovatnim turbo motorjem in je bogato opremljen športnik za uporabo na vsakdanjih poteh. Oba sta prijazna za vsakdanjo uporabo.
V minulih dneh smo večkrat poudarjali, da asistenčni sistemi v novodobnih avtomobilih tudi lahko pomagajo, da se vozimo enakomerno in s primerno varnostno razdaljo. Volana ne smemo spustiti nikoli iz rok, morda le za nekaj sekund, potem moramo spet sami prevzeti krmilo. Lahko pa se povsem odpovemo zaviranju ali pritiskanju na plin, teoretično se lahko ure in ure vozimo ne da bi se dotaknili pedala za plin ali zavore, to nam je omogočeno in tu pravzaprav mnogi nimajo nikakršnih pomislekov. Proizvajalci pa opozarjajo, da moramo biti v vsakem trenutku sposobni reagirati in prevzeti nadzor na vozilom. Mislim, da bi se morali vseeno vprašati, če smo tega res sposobni in vedno pripravljeni na nepredvidljive situacije, do katerih na cestah pogosto prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sam robotu ne more stoodstotno zaupati.
O temi, ki se je (seveda skupaj z vami) lotevamo prihodnji teden. Gre za vožnjo po levem prehitevalnem pasu, ki ga nekateri dobesedno vzamejo za svojega. Kadar na avtocesti ni gneče, res ni vzroka, da bi se vozili po levem – na to bi vas radi spomnili. Drugače pa je ob konicah, ko je gneča in sta polna tako vozni kot prehitevalni pas. S sodelovanjem Policije in DARS-a bomo poskušali doseči, da bi ob konicah promet na avtocestah (gre predvsem za vpadnice v Ljubljano) sicer tekel nekoliko počasneje, a zato brez zastojev. Malo večja varnostna razdalja in umirjena vožnja omogočata, da se vozniki na vpadnicah lažje vključujejo v promet in tako vse skupaj teče bolj gladko, razlagata Andrej Brglez in Nataša Kovše z DARSa. Začnemo v ponedeljek zjutraj. Brez vas ne bo šlo.
Zapeljala nas je električna kona, ki nas je navdušila. Poročamo tudi o prihodu hibridne različice, ki dopolnjuje paleto Hyundaijevih športnih terencev. Škoda je pripeljala že svojega tretjega športnega terenca, kodiaq je kralj, vmes je karoq, zdaj pa se je pripeljal še najmanjši, imenuje se kamiq. Renaultova lahka gospodarska vozila bo poganjal vodik. Mi pa se skupaj z DARSom, policijo in vozniki pripravljamo, da bomo peljali po prehitevalnem le takrat, ko prehitevamo, sicer nerviramo zadaj vozeče in izzivamo, da se kaj zgodi. Ob konicah, ko sta natrpana oba pasova, pa bomo vozili strpno in prijazno do drugih.
V Ljubljani se je prejšnji konec tedna začel jesenski del Turneje mobilnosti. Gre za preizkušanje sposobnosti v simulatorju vožnje, s katerim v Triglavu raziskujejo, kakšni vozniki smo Slovenci. Za zdaj se je izkazalo, da se mnogi cenijo previsoko; če bi bila vožnja v simulatorju pogoj za pridobitev vozniškega izpita, potem dva od treh voznikov preizkusa ne bi opravila. Andrej se med drugim sprašuje, zakaj počnemo v prometu nekaj, za kar vemo, da je lahko nevarno. Ocenjevanje je sicer računalniško, zraven pa je dodano še subjektivno mnenje strogega učitelja vožnje. Enemu izmed ambasadorjev projekta, Domnu Prevcu, je šlo dobro, le noga je bila občasno malenkost pretežka. Simulator bo jesensko turnejo končal sredi novembra v Ljubljani.
Zapelje nas Mitsubishi outlander, ki lahko veliko dela opravi tudi s pomočjo elektrike, potem opozorimo na prihod še enega iz iste hiše, na osveženega ASX-a, in še na predstavitev osme generacije volkswagnovega passata. Z Andrejem Brglezom pa razmišljava, kateri način za upravljane s funkcijami v avtomobilu bi bil najbolj primeren in varen - ali s pomočjo zaslona na dotik, s pomočjo stikal na sredinski konzoli ali na volanski prečki, s kretnjami ali glasovno – to pa prinaša tudi dodatne možnosti, da nas slišijo in nam sledijo.
Neveljaven email naslov