Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov
Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.
Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…
"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.
Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo, da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".
Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.
Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.
Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.
In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.
Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.
No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov
Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.
Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…
"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.
Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo, da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".
Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.
Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.
Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.
In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.
Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.
No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Spomnimo se, v nekdanji "Jugi" je pred 40, 50 leti veliko pomenilo, če je nekdo imel recimo golfa, ki je bil nemški. Koliko je dandanes še pomembno, da je recimo golf izdelan v Nemčiji, Fiat v Italiji, pa Renault v Franciji. Je kaj drugače, če so avtomobili izdelani recimo v Španiji, Turčiji, na Poljskem, ali recimo v Južni Ameriki? V bistvu pa gre za to, da določene komponente za vse znamke avtomobilov (ali pa vsaj za večino) izdelujejo ene in iste tovarne, ki so na Tajskem, v Koreji, na Kitajskem. Ali je potem za kupca sploh še pomembna informacija, kje je avtomobil izdelan? Andrej Brglez pravi, da kupce seveda to še vedno zanima, čeprav v resnici vedo, da posamezne komponente avtomobilov prihajajo iz vseh koncev sveta.
Neveljaven email naslov