Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Črni ogljik je resen onesnaževalec

03.10.2020

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov

Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.

Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s  fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…

"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.

Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo,  da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".

Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.

Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar  MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.

Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.

In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.

Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.

No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Črni ogljik je resen onesnaževalec

03.10.2020

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.

Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov

Onesnaženost ozračja – vemo, da ima promet pri tem veliko vlogo, in seveda, da tudi avtomobili prispevajo konkreten delež, najbolj so učinkoviti, če se tako izrazimo, v mestih. Izpust je koktail različnih plinov in težko je pravzaprav izmeriti vse te škodljivce. Eden takšnih, zelo pomembnih na lestvici škodljivih izpustov je črni ogljik. Vodja razvoja in raziskav v podjetju Aerosol Martin Rigler je najprej razložil, da je črni ogljik zelo visoko na lestvici škodljivih izpustov, njegovo vsebnost pa na tehničnih pregledih težko zaznavajo. Z manjšim posegom in računalniško prilagoditvijo se da v avtomobilu tovrstne izpuste zelo dobro zakriti. Andrej Brglez trdi, da če bi se tisti, ki sedijo recimo v lokalih na vrtovih in terasah neposredno ob prometnicah, zavedali, kaj jim pripeljejo izpušne cevi mimo vozečih avtomobilov, potem bi bili sedeži precej manj zasedeni. Dejstvo je, da se črni ogljik lahko izmeri pri mimo vozečih, z dodelavo sistema bi lahko razkrili podatke za vsakega posebej, a to bi terjalo tudi zakonsko podlago. Mnogim to ne bi bilo všeč.

Zdaj pa gre – kar zadeva elektrifikacijo, kot kaže, zares. Zadnjič smo se vozili s  fordovo pumo, ki je imela vgrajeno blago hibridno tehnologijo, podobno tudi Hondin novi jazz, o katerem kaj več prav kmalu. Za kratko nas je obiskala tudi Fordova nova kuga, ki v hibridni različici zmore kar 165 kilovatov. Vozili smo električnega Hyundaia ioniqa, zdaj se prevažamo z električnim športnim terencem MG, kmalu bomo preskusili Nissanov sedem sedežni kombi e NV200, v Slovenijo so v teh dneh pripeljali novo električno Mazdo MX-30, ,prihaja VW ID3, začeli so s predprodajo novega električnega kompaktnega SUV-ja ID4,– elektrike torej že zdaj in tudi v bližnji prihodnosti toliko, da nas bo kar treslo. Danes o prihodu nove Mazde…

"Moja mama je strela, moj foter je grom, če hočeš bit moja, prklop se na štrom!" Preroške besede Petra Lovšina iz zrelega obdobja njegovega ustvarjanja, so te dni upoštevali tudi pri Japonski Mazdi. To niti ne bi bila novica, če Mazda ne bi veljala za proizvajalca, ki je do novotarij tradicionalno skeptičen. Niso, recimo, skočili v zmanjševanje motornih prostornin, preskočili so turbinske polnilce zadnje dobe in še kaj. A pred elektriko so popustili. To pa še ni vse! V naslednjih nekaj letih lahko pričakujemo v Mazdinih avtomobilih skoraj vse mogoče pogone in vse mogoče energente, ki so znani avtomobilskemu vesolju.

Začetek elektrifikacije je kar precej nastopaški. Za elektriko so priredili svežo Mazdo CX-30 in ji nadeli ime MX-30. Zakaj in čemu tako, niti ni pomembno, bolj izstopajoče je dejstvo,  da ne gre za klasičen postopek, ko znanemu avtomobilu le zamenjajo agregat na notranje izgorevanje z elektromotorjem, velik del prtljažnega prostora pa zasede baterija. Pri Mazdi so CX-30 skoraj povsem razdrli, predvsem pa so odstranili zadnji par vrat… Tako je dobil avtomobil, ne revolucionarno, res pa da redko in nenavadno kombinacijo dvokrilnih vrat, ki jih imenujejo "freestyle!".

Avtomobil je brez vsake trohice dvoma premiumski izdelek, tako po zunanjosti, kot tudi notranjosti, kjer kraljujejo kvalitetni materiali in seveda tudi bogat nabor sodobnih tehnologij, predvsem tistih, ki zagotavljajo povezljivost avtomobila z vsemi mogočimi pripravicami. Ob tem pa je digitalizirana tudi vožnja sama, s tem da vsaj tu Mazda ostaja zvesta sami sebi, ko trdijo da nimajo nobenega namena vozniku vzeti volana iz rok.

Malo bolj klasični so pri Mazdi glede elektrifikacije same. Baterija je dokaj skromna saj njeni 104 kilovati zadostujejo za 200 kilometrov avtonomije, kar  MX-30 spreminja v ekskluzivno vozilo za mestno in primestno vožnjo. Mogoče je seveda tudi potovati, a zato je nujna gosta, kvalitetna in za uporabo enostavna mreža električnih polnilnic, ki pa je v Sloveniji še nimamo.

Predstavila se je tudi osvežena Oplova insignia. Nekaj sprememb lahko zazna že pozornejše oko, sicer pa so bistvene izboljšave očem skrite. Novi so motorji – turbodizelska 1.5 litrski 91 kilovatni trivaljni in dvolitrski 128 kilovatni štirivaljni ter dvolitrski bencinski 169 kilovatni v različici GSi, ki prinaša poleg nekaterih prilagoditev za bolj športno vožnjo tudi devet stopenjski samodejni menjalnik in štirikolesni pogon. Kasneje bo v ponudbi še nekoliko šibkejši bencinski agregat. Med bogato varnostno opremo velja posebej omeniti napredne matrične LED žaromete, ki so zdaj opremljeni s kar 84 svetilnimi enotami. Cene petvratne limuzine se začno pri dobrih 28 tisočakih karavanska je za dobrega tisočaka dražja.

In čisto na koncu še kratko slovo od starega in veselje ob prihodu čisto novega.

Pred časom je znamka Dacia praznovala 15 let in v teh letih so Romuni s pomočjo in pod budnim očesom Francozov naredili velike korake naprej. Model sandero je ob slovesu druge generacije ponudil model stepway z bogatejšo opremo proud, ki prinese nekaj dodatkov predvsem za atraktivnejši videz, recimo strešna nosilca, pa večja platišča in še nekaj malenkosti. Avtomobil je – vemo, nekoliko bolj oddaljen od tal, v tej izvedbi je opremljen z zmogljivejšim 70 kilovatnim 1,5 litrskim dizlom in 5 stopenjskim ročnim menjalnikom, ki omogoča porabo tam malo čez 5 litrov. Ena od odlik tega avtomobila je vedno bila tudi relativno velika prostornost, mnogi pa so mu zamerili obilico trde plastike v notranjosti, čeprav pa bi o sami kvaliteti izdelave težko imeli kakšne resne pripombe. Skratka, sandero je model, ki je namenjen manj zahtevnim kupcem in se dobro prodaja, ker za nizko ceno ponuja zelo soliden prevoz. Tudi cena 15 tisočakov za – recimo jubilejni model z bogato opremo, se nam ne zdi boleča.

No, zdaj pa je prišla novica, da je Dacia že predstavila nov model oziroma modela: sandero in sandero stepway, ki bosta – ne dvomimo, odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki smo jo morda opazili pri predhodnikih. Sandero se je zdaj prelevil – tako poročajo, v sodoben avtomobil atraktivnega videza in z nekaterimi značilnostmi, po katerih bo prepoznaven, recimo obe svetili – tako spredaj kot zadaj – povezuje vodoravna črta, ki se razteza v niza svetilnih diod. Tudi oprema notranjščine (tudi z novimi materiali) prinaša velik korak naprej, vgradili so tudi nova pomagala za vožnjo, serijsko sta recimo vgrajena sistem za pomoč pri zaviranju v sili in seveda obvezni sistem eCall za klic v sili. V ponudbi bodo samo bencinski motorji, ki so zdaj bolj učinkoviti, z manj izpusti, prvič je na voljo tudi samodejni menjalnik CVT. Pri znamki obljubljajo, da bo sandero tudi v napredni tretji generaciji ostal zvest načelu, da za solidno ceno ponudi veliko uporabno vrednost.


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


24.10.2020

Svetloba je v jesenskih dneh drugačna

O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov