Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo
Spomnimo še enkrat na raziskovalni projekt, ki ga je skupaj s študenti Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru pred časom izpeljala dr. Darja Topolšek. Tema so bili asistenčni sistemi v avtomobilih. Takrat so ugotovili, da kupci avtomobilov premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo. Mislim, da tudi danes še ni kaj dosti drugače. No, najprej spomnimo, da imamo pasivne in aktivne varnostne sisteme. Pasivne poznamo že dlje, recimo zmečkljive cone, pa odmik volanskega droga v primeru trka, pa seveda varnostni pas, pa varnostni meh. Zanimivo, tudi steklo ima veliko vlogo in zgodovino pri avtomobilih. V začetku je bilo vetrobransko steklo iz navadnega stekla in kot tako precej lomljivo in nevarno.
Aktivne asistenčne sisteme pa lahko tudi razdelimo na take, ki delujejo samodejno in tiste tiste, ki jih lahko vklopimo ali izklopimo. Teh je zdaj že res cela množica – mnogih sploh nikoli ne vklopimo, po drugi strani pa je vprašanje, katere sploh potrebujemo.
Vsekakor je priporočljivo imeti sistem za samodejno ohranjanje vozila na voznem pasu in radarski tempomat, seveda sistem za zaviranje v sili, priporočamo pa tudi samodejni preklop dolgih in kratkih luči.
Koleos zveni znano. Ampak celo ljubitelji in poznavalci Renaulta se morajo malo popraskati za ušesom. Pomagajmo. Gre za danes že daljno zgodovino razreda SUV, kjer je bil Koleos eden prvoborcev. Ko so francozi na prelomu stoletja predstavili koncept ki naj bi nadomestil posrečenega, štirikolesno gnanega Scenica RX4, še ni bilo o SUV in križanski histeriji niti sledu. Čez nekaj let je nato prišlo še komercializirano vozilo, ki je začelo ambiciozno, a je nato sledila streznitev. Povedano preprosto: Koleos je bil mrtev rokav. Slepa ulica. In je to ostal kar nekaj let, ko so ga zaradi slabe prodaje počasi umikali iz posameznih trgov. Druga generacija iz 2016 je s prostim padcem nadaljevala, ampak stvari so se počasi spremenile. Predvsem se je skoraj v obsedenost spremenilo vozniško dojemanje SUV-jev in ker ima Renault v razredu izjemno uspešna Capturja in Kadjarja, se je s serijo vsakoletnih prenov lotil še Koleosa. Danes stoji tako pred nami drugačen, spremenjen avto. Predvsem samozavesten z zunanjostjo, dodelan v notranjosti in v skladu z digitalnimi zahtevami sedanjosti. Skoraj neslišno je Koleos postal največji Renault, vsaj pri nas in nam bližnjih trgih. Temu primerno, sploh v legendarni opremi Initiale Paris, tudi kaže mišice. Bleščeča zunanjost že kar impresivnih gabaritov, v notranjosti pa očara kvalitetna izdelava s kvalitetnimi materiali. Prostora na vse strani kolikor hočeš. Ker niso pristali na tlačenje šestega in sedmega sedeža v prtljažnik, je le ta zajeten, kar pri sicer ogromnih križancih ni vedno pravilo. Pod pokrovom pa nekaj znanega francoskega humorja, saj so šli in v tak avto, ki tehta 1,6 tone, privijačiti 1,3 litrski bencinski motorček. "Zato, ker lahko," so verjetno pomislili snovalci, ko so na seznamu motorne opreme odkljukali še oznako 1,3 TCe. 116 kilovatov izdahne ta sicer sodoben štirivaljni mlinček, kar je teoretično dovolj. Praktično pa je potrebno za oživljanje kolosa pritiskati na stopalko za plin. Na srečo je vgrajen tudi samodejni menjalnik EDC in tako muk po motorju voznik pravzaprav ne čuti. Sploh ker gre za odlično zvočno izolirano kabino in v času pandemijske letargije, ko se vse dogaja bolj počasi, je tudi tako motoriziran Koleos povsem primeren avto.
Ampak, če smo čisto iskreni in nekoliko požrešni, čakamo na dvo-litrski dizel, s štirikolesnim pogonom, ki ga menda tudi imajo v hlevih.
Volkswagnov električni ID.4 se je pripeljal v Slovenijo. Kompaktni SUV je od modela ID.3, ki ga že poznamo, daljši za 30 centimetrov, ali drugače, za 10 centimetrov je recimo tudi daljši od volkswagnovega Tiguana, kar pomeni, da je novinec precej prostoren. Seveda je v marsičem podoben modelu ID.3, torej je notranjost tudi praktično popolnoma digitalizirana. Pri električnih avtomobilih so seveda pomembne kapacitete baterij in doseg. ID.4 je na voljo z 52 ali s 77 kilovatno, moč elektromotorja je 109, 125 ali 150 kilovatov. S šibkejšo baterijo obljubljajo doseg do 340 kilometrov, z močnejšo pa kar do 522. Ena od značilnosti novega urbanega terenca, ki prihaja v zelo pisan in tudi največji tržni segment, je tudi učinkovit sistem rekuperacije energije, kar povzroči, da vozilo kar občutno zavira že, ko spustimo stopalko za plin. Osnovni ID.4 stane nekaj manj kot 37 tisočakov (brez upoštevanja subvencije), pri Porsche Slovenija pa računajo, da bodo letos pri nas prodali vsaj 300 modelov ID.4.
Pripeljal se je tudi oblikovno in tehnološko osveženi Hyundai Santa Fe. Dodali so mu še nekaj novih tehnologij in izpopolnili nekatere že obstoječe, sicer pa ga poganja 2,2 litrski 148 kilovatni dizel. Menjalnik je osem stopenjski samodejni DCT. Na voljo je tudi klasični hibrid, poleti pričakujejo tudi priključnega. Cena osnovnega modela je 38.900 evrov, s pogonom na štiri kolesa je za dva tisočaka dražji. Za letos načrtujejo prodajo 50 vozil.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo.
Raziskave kažejo, da kupci avtomobilov še vedno premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo
Spomnimo še enkrat na raziskovalni projekt, ki ga je skupaj s študenti Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru pred časom izpeljala dr. Darja Topolšek. Tema so bili asistenčni sistemi v avtomobilih. Takrat so ugotovili, da kupci avtomobilov premalo poznajo asistenčne sisteme, pa tudi, da jim še ne zaupajo. Mislim, da tudi danes še ni kaj dosti drugače. No, najprej spomnimo, da imamo pasivne in aktivne varnostne sisteme. Pasivne poznamo že dlje, recimo zmečkljive cone, pa odmik volanskega droga v primeru trka, pa seveda varnostni pas, pa varnostni meh. Zanimivo, tudi steklo ima veliko vlogo in zgodovino pri avtomobilih. V začetku je bilo vetrobransko steklo iz navadnega stekla in kot tako precej lomljivo in nevarno.
Aktivne asistenčne sisteme pa lahko tudi razdelimo na take, ki delujejo samodejno in tiste tiste, ki jih lahko vklopimo ali izklopimo. Teh je zdaj že res cela množica – mnogih sploh nikoli ne vklopimo, po drugi strani pa je vprašanje, katere sploh potrebujemo.
Vsekakor je priporočljivo imeti sistem za samodejno ohranjanje vozila na voznem pasu in radarski tempomat, seveda sistem za zaviranje v sili, priporočamo pa tudi samodejni preklop dolgih in kratkih luči.
Koleos zveni znano. Ampak celo ljubitelji in poznavalci Renaulta se morajo malo popraskati za ušesom. Pomagajmo. Gre za danes že daljno zgodovino razreda SUV, kjer je bil Koleos eden prvoborcev. Ko so francozi na prelomu stoletja predstavili koncept ki naj bi nadomestil posrečenega, štirikolesno gnanega Scenica RX4, še ni bilo o SUV in križanski histeriji niti sledu. Čez nekaj let je nato prišlo še komercializirano vozilo, ki je začelo ambiciozno, a je nato sledila streznitev. Povedano preprosto: Koleos je bil mrtev rokav. Slepa ulica. In je to ostal kar nekaj let, ko so ga zaradi slabe prodaje počasi umikali iz posameznih trgov. Druga generacija iz 2016 je s prostim padcem nadaljevala, ampak stvari so se počasi spremenile. Predvsem se je skoraj v obsedenost spremenilo vozniško dojemanje SUV-jev in ker ima Renault v razredu izjemno uspešna Capturja in Kadjarja, se je s serijo vsakoletnih prenov lotil še Koleosa. Danes stoji tako pred nami drugačen, spremenjen avto. Predvsem samozavesten z zunanjostjo, dodelan v notranjosti in v skladu z digitalnimi zahtevami sedanjosti. Skoraj neslišno je Koleos postal največji Renault, vsaj pri nas in nam bližnjih trgih. Temu primerno, sploh v legendarni opremi Initiale Paris, tudi kaže mišice. Bleščeča zunanjost že kar impresivnih gabaritov, v notranjosti pa očara kvalitetna izdelava s kvalitetnimi materiali. Prostora na vse strani kolikor hočeš. Ker niso pristali na tlačenje šestega in sedmega sedeža v prtljažnik, je le ta zajeten, kar pri sicer ogromnih križancih ni vedno pravilo. Pod pokrovom pa nekaj znanega francoskega humorja, saj so šli in v tak avto, ki tehta 1,6 tone, privijačiti 1,3 litrski bencinski motorček. "Zato, ker lahko," so verjetno pomislili snovalci, ko so na seznamu motorne opreme odkljukali še oznako 1,3 TCe. 116 kilovatov izdahne ta sicer sodoben štirivaljni mlinček, kar je teoretično dovolj. Praktično pa je potrebno za oživljanje kolosa pritiskati na stopalko za plin. Na srečo je vgrajen tudi samodejni menjalnik EDC in tako muk po motorju voznik pravzaprav ne čuti. Sploh ker gre za odlično zvočno izolirano kabino in v času pandemijske letargije, ko se vse dogaja bolj počasi, je tudi tako motoriziran Koleos povsem primeren avto.
Ampak, če smo čisto iskreni in nekoliko požrešni, čakamo na dvo-litrski dizel, s štirikolesnim pogonom, ki ga menda tudi imajo v hlevih.
Volkswagnov električni ID.4 se je pripeljal v Slovenijo. Kompaktni SUV je od modela ID.3, ki ga že poznamo, daljši za 30 centimetrov, ali drugače, za 10 centimetrov je recimo tudi daljši od volkswagnovega Tiguana, kar pomeni, da je novinec precej prostoren. Seveda je v marsičem podoben modelu ID.3, torej je notranjost tudi praktično popolnoma digitalizirana. Pri električnih avtomobilih so seveda pomembne kapacitete baterij in doseg. ID.4 je na voljo z 52 ali s 77 kilovatno, moč elektromotorja je 109, 125 ali 150 kilovatov. S šibkejšo baterijo obljubljajo doseg do 340 kilometrov, z močnejšo pa kar do 522. Ena od značilnosti novega urbanega terenca, ki prihaja v zelo pisan in tudi največji tržni segment, je tudi učinkovit sistem rekuperacije energije, kar povzroči, da vozilo kar občutno zavira že, ko spustimo stopalko za plin. Osnovni ID.4 stane nekaj manj kot 37 tisočakov (brez upoštevanja subvencije), pri Porsche Slovenija pa računajo, da bodo letos pri nas prodali vsaj 300 modelov ID.4.
Pripeljal se je tudi oblikovno in tehnološko osveženi Hyundai Santa Fe. Dodali so mu še nekaj novih tehnologij in izpopolnili nekatere že obstoječe, sicer pa ga poganja 2,2 litrski 148 kilovatni dizel. Menjalnik je osem stopenjski samodejni DCT. Na voljo je tudi klasični hibrid, poleti pričakujejo tudi priključnega. Cena osnovnega modela je 38.900 evrov, s pogonom na štiri kolesa je za dva tisočaka dražji. Za letos načrtujejo prodajo 50 vozil.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov