Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.
Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.
In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,« je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.
Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.
Kako smo se odzvali potrošniki?
Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.
In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.
Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.
866 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.
Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.
In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,« je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.
Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.
Kako smo se odzvali potrošniki?
Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.
In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.
Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.
Nadaljujemo »temo« o asistenčnih sistemih v avtomobilih. Prihajajo, a vsaj nekateri prepočasi in bi morali biti že danes del serijske opreme. Bletooth vmesnik za prostoročno telefoniranje – ta je sicer v vseh novejših vozilih, a mnogi tega nočejo vedeti. Dobrodošel je opozorilnik za mrtve kote, pa radarski tempomat, tudi branje hitrostnih omejitev, da o sistemu za samodejno zaviranje v sili ne govorimo – za tega trdimo, da bi moral biti del serijske opreme v vseh avtomobilih.
Dandanašnji je v avtomobilih toliko elektronike in raznih sistemov in pomagal, da se še najbolj vešči težko znajdejo. Nekateri asistenčni sistemi so v avtomobilih serijsko, druge je treba doplačati. Kateri so priporočljivi, že skoraj nujni, kako se znajdejo prodajalci, ko jih ponujajo, in kako naj se znajdemo kupci, ki jih kupujemo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Večja varnost motoristov je tema, ki ji tudi pri nas posvečamo veliko pozornosti. Kaj vse je pomembno za motoriste, da so bolj varni v prometu, smo že stokrat našteli. Lahko pa se ukvarjamo s tem, zakaj sta besedi hitrost in motor tako zelo povezani. Andrej Brglez na pol za šalo, na pol zares, ugotavlja, da se je začelo dirkanje z motorji v tistem trenutku, ko je bil izdelan drugi motor. Sicer pa med motoristi velja, da motorist tistega, ki vozi pred njim, nikoli ne dohiti, ampak ujame. Kdaj je vožnja torej prehitra, kako ugotoviti, s kakšno hitrostjo voziti, da bo vožnja udobna in posledično tudi varna?
Zadnji dnevi niso ravno tipično poletno vroči, bodo pa taki še prišli, o tem ni dvoma. O zračenju, o ustvarjanju prijetnejše klime v avtomobilu, se je že veliko govorilo in še se bo. Klimatska naprava je prišla iz ZDA in se v začetku v Evropi ni prijela. Oblika avtomobila, barva, velikost steklenih površin – vse to vpliva na to, koliko in kako hitro se na soncu segreva potniška kabina. Na kratko ponovimo še pravila ohlajanja potniške kabine; najprej avto prezračimo in se morda kakšno minuto peljimo še z odprtimi stekli, potem vse zapremo in nastavimo klimatsko napravo na zaprt krog delovanja, da bo krožil le zrak znotraj kabine – tako bo najhitreje ohlajen. Ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja vas, temveč kabino, torej šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa. Moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo in ne pozabimo, da temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino ni večja od sedmih stopinj.
Pred časom smo že govorili o tem, kakšna zakladnica raznoraznih informacij in podatkov je naš avtomobil in kako se te informacije posreduje oziroma lahko uporablja in prodaja. V ta oblak informacij bi lahko z vključeno aplikacijo s pomočjo pametnega telefona že zdaj lahko posredovali svojo pozicijo oziroma razkrivali svoje gibanje in po drugi strani ujeli gibanje drugih. Če bi se čutili na tak način, bi to pomenilo veliko večjo varnost. Od nas pa je odvisno, če smo pripravljeni posredovati te podatke.
To, da voznike nervira vsakršno delo na avtocesti, ki spreminja oziroma ovira potek prometa, je jasno. V bistvu se nam vedno zdi, da se obnovitvena dela izvajajo ob nepravem času. Zakaj ravno zdaj, ko je največja gneča, zakaj se ne spravijo na delo prej ali potem? Seveda ne gre kar na pamet. Pri DARSu na različne načine zbirajo informacije in podatke, da potem na podlagi teh lahko načrtujejo, kdaj in kje bi bilo potem najmanj boleče opraviti določena dela. Čudno se nam tudi zdi (trenutno recimo na viaduktu Ravbarkomanda na Primorski avtocesti), zakaj prihaja do zastojev kljub temu, da iz dveh pasov nastaneta ravno tako dva, le malo ožja. Morda pa smo vsaj malo zato krivi tudi vozniki sami.
Kar zadeva opremo v modernih avtomobilih, ta med drugim omogoča tudi dostop do mnogih podatkov in informacij. Po drugi strani pa smo lahko tudi mi oziroma naš avtomobil bogat vir informacij, ki jih lahko recimo Google, ki se je zdaj že “vgnezdil” v avtomobile, iznajdljivo izkorišča in trži. Tega se premalo zavedamo in prišel je čas, da del pogače pripade tudi lastnikom avtomobilov.
Andrej Brglez je na strankarske naslove poslal vprašanja s področja prometa.
Ponovno (in zagotovo ne zadnjikrat) se lahko poigramo z dilemo, katero gorivo bi bilo najbolj primerno za nas oziroma naše vozilo, dizel, bencin ali hibrid. Dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je tisoč, lahko rečemo, natančen izračun je težak, dokončnega odgovora verjetno ni mogoče dati. Nekaj podatkov in izsledkov ene izmed raziskav povzemamo v APM, lahko si jih ogledate tudi na MMC.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Avtomobilska stekla še zdaleč niso samo, da vidimo iz vozila.
Ljubitelji potovanj z motorji so dobil "pomočnika". Izšel je zemljevid za motoriste, kjer so označene za motoriste zanimive poti in destinacije. Predstavljamo tudi dva športna terenca.
Treba je biti previden, ko vozi kolo vas in ko kolo vozite vi.
Danes imate veliko več možnosti kot običajno, da vas ujamejo, če boste prehitri. Policisti izvajajo poostren nadzor hitrosti na več kot 600 lokacijah po Sloveniji med šesto in osemnajsto uro.
Kaj je za motorista tisti pravi užitek in izziv, ki ga vleče na motocikel, in seveda, kako ob tem razmišlja in reagira, da ostane cel in nepoškodovan.
Ameriški in kitajski avtomobilski trg sta brez dvoma v zadnjem času povsem prehitela Evropo. Incident s peško pa je, kot pravi Andrej Brglez, razgalil vse težave, ki jih bliskoviti tehnološki razvoj povleče za seboj.
Zgodovina prisotnosti deklet na razstavnih prostorih avtomobilskih salonov je dolga, tudi recimo motociklistične dirke si nismo mogli zamisliti brez mladenk z dežniki, ki so s prisotnostjo lepšala predštartno proceduro. Poglejmo danes na avtomobilske salone – recimo z moškimi očmi, ki ne gledajo (ali pa vsaj v preteklosti niso gledale) le avtomobilov, ampak razstavne prostore širše… Zakaj so se dekleta znašla ob avtomobilih, kdo jih je potem pogosto tudi pretirano razgalil.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neveljaven email naslov