Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Zakaj so knjige za otroke iz socialno ogroženih družin pomembne
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic številnim otrokom sicer res dokaj lahko dostopne, a so zaradi priljubljenosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne. Izpodrivajo jih drugi mediji, ki otrokom vsebinsko le težko nadomestijo izkušnjo, kakršno je samostojno branje knjig. In te so tudi za otroke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar končanem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Vsem tem spremembam navkljub pa ima knjiga, tudi tiskana, po prepričanju pisateljice Janje Vidmar še vedno izjemno in nenadomestljivo vlogo tudi za otroke z roba, ne glede na to, kakšni so.
“Knjiga odvzema vizualni del, ki je vsiljen od zunaj. Mlademu bralcu omogoča, da odpotuje na tista področja, ki ga najbolj begajo. Avtor lahko vzbuja tudi kontradiktorna razmišljanja, ki vodijo h kritično razmišljujočim odraslim.”
Eden najbolj priljubljenih pisateljev za otroke, Primož Suhodolčan, meni, da bi branje otroke bolj pritegnilo, če bi jim v šoli premišljeno približevali bralne vsebine, ki bi jih zanimale.
“Najpomembnejša je zgodba, dobra zgodba vedno najde prostor. Sploh če je sodobna.”
Vinko Möderndorfer, pisatelj in režiser, ki je mlade še posebej nagovoril z uspešnico Kot v filmu, pa pravi, da že dalj časa opaža upadanje števila strastnih bralcev, morda tudi zato, ker knjig ne moremo površno in mimogrede predelati, ampak si moramo vzeti čas, se jim posvetiti in prepustiti. Tudi sicer meni, da je navdušeno branje prav poseben talent, ki pa bi ga razvilo veliko več otrok, če bi jih kdo k temu prav nagovarjal.
“Zelo pomembno je, da nekdo vpelje otroka v knjižnico. Učitelji morajo biti nadarjeni za svoj poklic, edina prihodnost katere koli države je šolstvo. Življenje s knjigami veliko prinese.”
In ta stik je še za kanček pomembnejši v krajih, kjer imajo otroci iz različnih razlogov manj možnosti za kulturno razvajanje. Knjig so otroci tam, kjer niso samoumevne, res zelo veseli.
Čeprav ni redko razmišljanje, da izposojanje in podarjanje rabljenih knjig slabo vplivata na založništvo in posledično na izdajanje novih knjig, pa sta Suhodolčan in Möderndorfer odločna zagovornika podarjanja knjig, ki so svoje poslanstvo pri nekom že opravile.
Prve knjige so že prispele v osnovnošolsko knjižnico v Veržeju:
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Zakaj so knjige za otroke iz socialno ogroženih družin pomembne
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic številnim otrokom sicer res dokaj lahko dostopne, a so zaradi priljubljenosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne. Izpodrivajo jih drugi mediji, ki otrokom vsebinsko le težko nadomestijo izkušnjo, kakršno je samostojno branje knjig. In te so tudi za otroke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar končanem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Vsem tem spremembam navkljub pa ima knjiga, tudi tiskana, po prepričanju pisateljice Janje Vidmar še vedno izjemno in nenadomestljivo vlogo tudi za otroke z roba, ne glede na to, kakšni so.
“Knjiga odvzema vizualni del, ki je vsiljen od zunaj. Mlademu bralcu omogoča, da odpotuje na tista področja, ki ga najbolj begajo. Avtor lahko vzbuja tudi kontradiktorna razmišljanja, ki vodijo h kritično razmišljujočim odraslim.”
Eden najbolj priljubljenih pisateljev za otroke, Primož Suhodolčan, meni, da bi branje otroke bolj pritegnilo, če bi jim v šoli premišljeno približevali bralne vsebine, ki bi jih zanimale.
“Najpomembnejša je zgodba, dobra zgodba vedno najde prostor. Sploh če je sodobna.”
Vinko Möderndorfer, pisatelj in režiser, ki je mlade še posebej nagovoril z uspešnico Kot v filmu, pa pravi, da že dalj časa opaža upadanje števila strastnih bralcev, morda tudi zato, ker knjig ne moremo površno in mimogrede predelati, ampak si moramo vzeti čas, se jim posvetiti in prepustiti. Tudi sicer meni, da je navdušeno branje prav poseben talent, ki pa bi ga razvilo veliko več otrok, če bi jih kdo k temu prav nagovarjal.
“Zelo pomembno je, da nekdo vpelje otroka v knjižnico. Učitelji morajo biti nadarjeni za svoj poklic, edina prihodnost katere koli države je šolstvo. Življenje s knjigami veliko prinese.”
In ta stik je še za kanček pomembnejši v krajih, kjer imajo otroci iz različnih razlogov manj možnosti za kulturno razvajanje. Knjig so otroci tam, kjer niso samoumevne, res zelo veseli.
Čeprav ni redko razmišljanje, da izposojanje in podarjanje rabljenih knjig slabo vplivata na založništvo in posledično na izdajanje novih knjig, pa sta Suhodolčan in Möderndorfer odločna zagovornika podarjanja knjig, ki so svoje poslanstvo pri nekom že opravile.
Prve knjige so že prispele v osnovnošolsko knjižnico v Veržeju:
Čeprav imajo vedenjske težave otroci iz prav vseh družbenih slojev, imajo otroci, ki živijo v socialno – ekonomsko depriviligiranih družinah, so bili izpostavljeni zlorabam ali pa so imeli nekoliko nižje umske sposobnosti in težave s samoobvladovanjem, mnogo večje možnosti za številne težave in stiske v odraslosti. To dokazuje tudi novozelandska študija, ki poteka že skoraj 45 let in dokazuje, da spregledani otroci, ki jim nihče ustrezno ne pomaga, v odraslosti postanejo tudi veliko (finančno) breme družbe. Ti dokazi bi nas morali močno skrbeti tudi zato, ker je psihološka in psihiatrična pomoč pri nas za otroke zelo težko dostopna, čakalne dobe tudi za najhujše primere so izjemno dolge, številni otroci je sploh ne dobijo.
Naša sogovornica, mama prvošolčka, je bila primorana pustiti vse, kar sta z možem ustvarila in se zateči v materinski dom. V času, ko sta s sinom živela zgolj od socialne pomoči, jima je pomoč Botrstva – tako mesečni znesek kot drobne pozornosti, ki sta jih dobila – neizmerno veliko pomenila, se spominja sedaj, ko pomoči več ne potrebuje.
Na zaključni prireditvi projekta Ime leta smo se z nekaterimi izbranci za Ime meseca pogovarjali tudi o pomenu Botrstva, saj sta projekta tesno povezana.
Anastasiya, Maša, Teodora in Emma so sošolke in prijateljice, ki so se odločile, da bodo svoje rojstne dneve praznovale skupaj in se skupaj tudi odpovedale darilom: svoje prijatelje so prosile, naj raje prispevajo v sklad, s katerim so za eno leto postale botre svoji osemletni vrstnici. V tem, najbrž najintenzivnejšem obdobju obdarovanja v letu, bo morda njihova odločitev lahko navdih še za koga, ki bi namesto brezglavega kupovanja daril nekomu, ki ima vse, raje poklonil botrovanje otroku, ki potrebuje pomoč do boljšega jutri. V tem trenutku namreč na svojega botra čaka več kot 100 otrok!
"Slabo bralno pismeni otroci ne bodo sami mogli izbirati, kaj bodo počeli v življenju. Vzeli bodo lahko le ostanke. Šli bodo na tiste šole, ki bodo imele premalo dijakov, šli bodo v službe, ki jih nihče ne želi opravljati. In slabo bralno pismenih je kar petina četrtošolcev," po objavi zadnjih podatkov o bralni pismenosti desetletnikov pri nas opozarja nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS Marjeta Doupona s Pedagoškega inštituta v Ljubljani.
Z izjavami otrok, staršev in psihoterapevta smo spomnili na pomen skupnih doživetij, ki jih otrokom in družinam omogoča akcija Čarobna zima.
Pred natanko dvema letoma smo poslušalce v posebni akciji povabili, naj z novimi in privlačnimi otroškimi in mladinskimi knjigami skušajo kar se da napolniti police v OŠ Veržej. To je namreč šola, v katero sta združena tako vrtec kot tudi poseben zavod za osnovnošolce iz vse Slovenije, ki so jih strokovnjaki zaradi različnih razlogov morali umakniti iz njihovih družin. Ker kraj nima druge knjižnice, oddaljene knjižnice v Murski Soboti in Ljutomeru pa so za otroke iz doma povsem nedosegljive, je šolska knjižnica še posebej pomembno stičišče in zatočišče za otroke in mladostnike. Izjemno velik odziv poslušalcev je presenetil vse, mlade bralce in zaposlene, nove knjiga pa so v knjižnico privabile tudi tiste, ki prej vanjo niso zahajali.
Kako pomembna reč je v življenju revnega najstnika imeti majhno žepnino, denimo tako, ki ti omogoča evro na dan za kavico s sošolci? Raziskava, ki jo je za svoj magisterij prav na primeru otrok iz Botrstva Primorka Jasmina Jerant opravila na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti kaže, da zelo. Kajti že tako majhna žepnina lahko najstnikom odpre vrata v socialno vključenost med vrstnike in s tem do socialnega kapitala, ki ga s tem dobijo za vse življenje.
V novi akciji 'Čarobna zima' bodo otroci lahko obiskali gledališke igre, operne, baletne ali kino predstave, obiskali kopališča, odšli na sankanje in drsanje, ali pa bodo zimska doživetja izkusili na različnih izletih. Izkušnje sodelavcev ekipe Botrstva so namreč pokazale, da se družine v finančni stiski najpogosteje odpovedo prav skupnim doživetjem. Akcij, ki otrokom omogočajo različna doživetja in obiske predstav, pa tudi letovanja, sicer ni malo, je pa zelo malo takih, ki bi si za cilj zadale prav doživetja za vso družino.
V naših oddajah pogosto opozarjamo na to, kaj vse vpliva na razslojevanje otrok. Gost današnje oddaje, predavatelj na Fakulteti za šport doc. dr. Gregor Starc, pa dodaja premalokrat omenjeno dimenzijo: pomen gibanja pri razvoju otrok in mladostnikov in njegov vpliv na uspeh v življenju. Nanizal je nekaj res pomembnih vidikov in razmislekov tudi o tem, kako lahko kot starši in kot družba dosežemo bistveno boljši razvoj mladih generacij.
Več kot 7400 botrov je v času obstoja projekta Botrstvo pomagalo otrokom s svojim rednim mesečnim prispevkom. Dva med njimi, gospa Barbara in gospod Andrej, sta v projektu že od začetka. O samem projektu, pa tudi o družbi in njeni skrbi za otroke, sta razmišljala v tokratni oddaji.
Smučanje je sicer med popularnejšimi športi pri nas, a je tudi med dražjimi. Zato strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da v selekcijah otrok in mladostnikov skorajda ni več otrok iz manj premožnih družin zgolj zato, ker še tako talentiranemu otroku ne zmorejo kriti enormnih stroškov treningov, priprav in tekmovanj. Zato smo toliko bolj veseli, kadar lahko v projektu Botrstvo s pomočjo številnih donatorjev pomagajo izjemno talentiranemu mladostniku uresničiti smučarske sanje.
Tudi s koproducentsko podporo RTV Slovenija je nastal najnovejši film Jana Cvitkoviča “Družinica”, ki v angleščini nosi naslov “The basic of killing” ali v neposrednem prevodu: osnove ubijanja. Film namreč opozarja tudi na pogubne posledice, ki jih v dotlej idilično družinico vnese izguba obeh zaposlitev, a tudi zbirokratizirane in neučinkovite zakonodaje, ki ljudem v podobnih stiskah ne nudi primerne pomoči.
Za sistem je dekle, ki za bližnje sorodnike že nekaj let ne obstaja, predvsem in najprej dolžnik, ne otrok v neverjetni stiski.
V njej so novega lastnika dobile zmagovite superge, ki jih je takoj po finalni tekmi projektu Botrstvo brez pomisleka podaril vzhajajoči zvezdnik svetovne košarke Luka Dončić.
Zmagovalne športne copate Luke Dončića smo prodali za 30.000 evrov. Hvala vsem!
Na Valu 202 je potekala že šesta velika humanitarna dražba. Tokrat je zanjo briljantni mladi košarkarski zvezdnik Luka Dončić podaril superge, ki jih je nosil na vseh pomembnih tekmah tega prvenstva, tudi na finalni.
Večkrat poudarjena podrobnost iz življenja daleč najboljšega mladega igralca pravkar minulega evropskega prvenstva, Luke Dončiča, je, da je za zagotovitev nemotenih treningov oče Saša opravljal tudi honorarna dela, tudi vozil taksi po Ljubljani. Zdaj je to le še zanimivost z Lukove izjemne športne poti, a denar je pomemben odločevalec o usodi karier številnih otrok. Tudi zatov projektu Botrstvu tako vztrajno opozarjajo na to, da družba talentov ne sme izgubljati zgolj zato, ker je je nadarjen otrok morda rodil v družini, ki naraščajočih stroškov športne ali umetniške poti ne zmore. Združena podpora donatorjev in klubov pa lahko.
“Imeli smo tudi otroke, ki so ne le nižjo glasbeno šolo, pač pa tudi srednješolsko glasbeno izobrazbo pridobili tako rekoč brez finančnega prispevka staršev,” dostopnost glasbenega izobraževanja pri nas opiše predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol in ravnateljica Konservatorija Maribor Helena Meško.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Neveljaven email naslov