Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Zakaj so knjige za otroke iz socialno ogroženih družin pomembne
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic številnim otrokom sicer res dokaj lahko dostopne, a so zaradi priljubljenosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne. Izpodrivajo jih drugi mediji, ki otrokom vsebinsko le težko nadomestijo izkušnjo, kakršno je samostojno branje knjig. In te so tudi za otroke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar končanem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Vsem tem spremembam navkljub pa ima knjiga, tudi tiskana, po prepričanju pisateljice Janje Vidmar še vedno izjemno in nenadomestljivo vlogo tudi za otroke z roba, ne glede na to, kakšni so.
“Knjiga odvzema vizualni del, ki je vsiljen od zunaj. Mlademu bralcu omogoča, da odpotuje na tista področja, ki ga najbolj begajo. Avtor lahko vzbuja tudi kontradiktorna razmišljanja, ki vodijo h kritično razmišljujočim odraslim.”
Eden najbolj priljubljenih pisateljev za otroke, Primož Suhodolčan, meni, da bi branje otroke bolj pritegnilo, če bi jim v šoli premišljeno približevali bralne vsebine, ki bi jih zanimale.
“Najpomembnejša je zgodba, dobra zgodba vedno najde prostor. Sploh če je sodobna.”
Vinko Möderndorfer, pisatelj in režiser, ki je mlade še posebej nagovoril z uspešnico Kot v filmu, pa pravi, da že dalj časa opaža upadanje števila strastnih bralcev, morda tudi zato, ker knjig ne moremo površno in mimogrede predelati, ampak si moramo vzeti čas, se jim posvetiti in prepustiti. Tudi sicer meni, da je navdušeno branje prav poseben talent, ki pa bi ga razvilo veliko več otrok, če bi jih kdo k temu prav nagovarjal.
“Zelo pomembno je, da nekdo vpelje otroka v knjižnico. Učitelji morajo biti nadarjeni za svoj poklic, edina prihodnost katere koli države je šolstvo. Življenje s knjigami veliko prinese.”
In ta stik je še za kanček pomembnejši v krajih, kjer imajo otroci iz različnih razlogov manj možnosti za kulturno razvajanje. Knjig so otroci tam, kjer niso samoumevne, res zelo veseli.
Čeprav ni redko razmišljanje, da izposojanje in podarjanje rabljenih knjig slabo vplivata na založništvo in posledično na izdajanje novih knjig, pa sta Suhodolčan in Möderndorfer odločna zagovornika podarjanja knjig, ki so svoje poslanstvo pri nekom že opravile.
Prve knjige so že prispele v osnovnošolsko knjižnico v Veržeju:
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic za številne otroke sicer res razmeroma lahko dostopne, a jih zaradi popularnosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne, izpodrivajo jih drugi mediji, ki vsebinsko otrokom le stežka nadomestijo izkušnjo kot je samostojno branje knjig. In te so tudi za otoke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar minulem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Zakaj so knjige za otroke iz socialno ogroženih družin pomembne
Knjige so zaradi razvejanega sistema javnih knjižnic številnim otrokom sicer res dokaj lahko dostopne, a so zaradi priljubljenosti in vseprisotnosti medijev vse manj privlačne. Izpodrivajo jih drugi mediji, ki otrokom vsebinsko le težko nadomestijo izkušnjo, kakršno je samostojno branje knjig. In te so tudi za otroke z roba – kakršen koli ta že je – lahko zelo pomembno sredstvo za prebijanje skozi težavna zgodnja leta. Tudi o tem so na pravkar končanem knjižnem sejmu razmišljali pisateljica in pisatelja.
Vsem tem spremembam navkljub pa ima knjiga, tudi tiskana, po prepričanju pisateljice Janje Vidmar še vedno izjemno in nenadomestljivo vlogo tudi za otroke z roba, ne glede na to, kakšni so.
“Knjiga odvzema vizualni del, ki je vsiljen od zunaj. Mlademu bralcu omogoča, da odpotuje na tista področja, ki ga najbolj begajo. Avtor lahko vzbuja tudi kontradiktorna razmišljanja, ki vodijo h kritično razmišljujočim odraslim.”
Eden najbolj priljubljenih pisateljev za otroke, Primož Suhodolčan, meni, da bi branje otroke bolj pritegnilo, če bi jim v šoli premišljeno približevali bralne vsebine, ki bi jih zanimale.
“Najpomembnejša je zgodba, dobra zgodba vedno najde prostor. Sploh če je sodobna.”
Vinko Möderndorfer, pisatelj in režiser, ki je mlade še posebej nagovoril z uspešnico Kot v filmu, pa pravi, da že dalj časa opaža upadanje števila strastnih bralcev, morda tudi zato, ker knjig ne moremo površno in mimogrede predelati, ampak si moramo vzeti čas, se jim posvetiti in prepustiti. Tudi sicer meni, da je navdušeno branje prav poseben talent, ki pa bi ga razvilo veliko več otrok, če bi jih kdo k temu prav nagovarjal.
“Zelo pomembno je, da nekdo vpelje otroka v knjižnico. Učitelji morajo biti nadarjeni za svoj poklic, edina prihodnost katere koli države je šolstvo. Življenje s knjigami veliko prinese.”
In ta stik je še za kanček pomembnejši v krajih, kjer imajo otroci iz različnih razlogov manj možnosti za kulturno razvajanje. Knjig so otroci tam, kjer niso samoumevne, res zelo veseli.
Čeprav ni redko razmišljanje, da izposojanje in podarjanje rabljenih knjig slabo vplivata na založništvo in posledično na izdajanje novih knjig, pa sta Suhodolčan in Möderndorfer odločna zagovornika podarjanja knjig, ki so svoje poslanstvo pri nekom že opravile.
Prve knjige so že prispele v osnovnošolsko knjižnico v Veržeju:
Minuli teden je bila z zaključno prireditvijo končana druga sezona projekta Ferfud. Kulinarično popotovanje z dobrodelno noto, kot so ga poimenovali organizatorji, se je na koncu ustavilo v Ljubljani, kjer so lahko obiskovalci poskusili tudi lastno kulinarično mojstrovino mladega kuharskega para, ki je letos potoval v tovornjaku Ferfud dve.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Uspehov mlade plavalke Leje zagotovo ne bi bilo brez Botrstva. Po izgubi zaposlitve njena mama sploh ni upala razmišljati o tem, da bi jo lahko vpisala v klub, 30 evrov mesečno pa je Leji odprlo vrata do bazena…in do povsem drugačnega pogleda na svet. Čeprav je udejstvovanje mnogih otrok žal vse bolj odvisno od dobrodelnosti, pa tudi številni klubi in izobraževalne ustanove nikakor niso neobčutljivi na finančne stiske družin otrok. O tem s predstavnico plesne šole, ki že vrsto let brezplačno poučuje tudi otroke iz Botrstva.
Z novim šolskim letom se prične tudi sezona vpisovanja v obšolske in zunajšolske dejavnosti. Iz leta v leto je vse več takih, ki so povsem samoplačniške, vse več jih je popolnoma nedosegljivih že za družine srednjega razreda, kaj šele za otroke, ki živijo v najhujši socialni bedi.
Vse poletje smo opozarjali na pomen dostopnosti letovanj tudi za otroke, ki jim starši tega ne morejo omogočiti. Koliko otrok jih je letos lahko doživelo prav z donacijami naših poslušalcev in kako o pomenu skupnih letovanj z otroki iz manj premožnih družin razmišljata najstnici, ki pomanjkanja še nikoli nista izkusili, sta pa o njem razmišljali prav zaradi skupne počitniške izkušnje?
Že nekaj poletnih ponedeljkov zapored vas na kratko spomnimo, kako pomembna so letovanja za otroke, ki bi sicer vse počitnice preživeli doma. Nekaj razmišljanj in vtisov je minutah nanizal vzgojitelj Boris.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Da otroci tudi pri 10-ih letih še nikoli niso videli morja, je nekaj, kar preseneti in presune tudi vzgojitelje, ki jih spremljajo na letovanjih. Ta pa niso le stik z morjem, pač pa tudi stik s popolnoma drugačnim svetom od tistega, ki so ga vajeni.
Projekt Botrstvo, na katerega opozarjamo ob ponedeljkih, je bil s svojo Brezplačno pravno pomočjo vpet tudi v iskanje rešitev za nekaj tisoč družin, ki so lani izgubile del subvencij za stanarine. Čeprav je del zakona, ki jim jih je odvzel, Ustavno sodišče že pred dobrim mesecem razglasilo za neustavno in je ministrica Anja Kopač Mrak zagotovila, da bodo upravičenci prejeli že subvencije za junij, je njeno ministrstvo porabilo še skoraj ves dodaten mesec za iskanje načina, kako upravičencem to pravico vrniti.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Počitniška doživetja za otroke so pomemben del odraščanja, nabiranja izkušenj v novih krajih, novih okoljih, v družbi vrstnikov, ki jih najprej ne poznaš, nato pa v nekaj dneh postanejo prijatelji, nekateri za zmeraj. Nekoč so bila vsaj v obliki nepogrešljivih kolonij, sindikalnih domov, prikolic in kampiranj po vsej jadranski obali samoumeven del otroštva, danes o tem odloča pretežno le starševska denarnica.
Na problem razslojenosti šolajočih se otrok že dolgo opozarja. Ne gre le za to, da otroci doma za svoje šolske obveznosti ne dobijo dovolj spodbude in pomoči, otroci s socialnega dna so drugačni tudi v očeh učiteljev, slabše ocene, ki niso nujno objektivne in samopodoba, ki jo s tem dobijo, pa močno vplivajo na odločitev za nadaljnje šolanje. Na problem opozarja direktor Republiškega izpitnega centra dr. Darko Zupanc.
Maturanti 4. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani že od drugega letnika šolanja skupaj botrujejo dvema otrokoma, ki živita v materialnem pomanjkanju: fantku iz projekta Botrstvo in dečku iz Zambije.
Štirinajstletna Zara zaradi zelo redke mišične bolezni ne more govoriti, se s težavo giblje in potrebuje nenehno prisotnost nekoga, ki ji pomaga pri vsakodnevnem življenju in rešuje življenje, ko se zdravstveno stanje na hitro poslabša. Njeno dihanje ponoči vzdržuje aparat, hranjenje poteka le po cevkah, vsake štiri ure mora dobiti zdravila, in ker vsaka okužba lahko njeno zdravje zelo ogrozi, je skoraj ves njen svet le domača hiša. Od rojstva zanjo skrbi predvsem mama, ki pa je vsej ljubezni in predanosti navkljub močno izčrpana …
Vstop v Botrstvo je pri Blažu sovpadal s časom, ko sta se z mamo po mesecih, preživetih v materinskem domu, lahko preselila v nekaj manj kot 22 m2 veliko nujno bivalno enoto. “Botri sem napisal, da se seliva in ni tudi narisal najino novo domovanje. Vprašala me je, če nama lahko kako pomaga in nama najprej poslala televizor, nato pa že raztegljiv kavč. Zelo sem ga bil vesel, saj sva dotlej spala na napihljivi blazini, zdaj pa na tem res udobnem kavču.”
Med zgodbami lanske pomladi se je mnogih dotaknila zgodba srednješolke Tjaše. Njeno odraščanje je močno zaznamovala najprej huda mamina bolezen, nato še očetova, pa tudi popolno nerazumevanje za njene stiske tako v šoli kot med vrstniki … Kako je danes?
Tudi med prebivalci najrazvitejših držav se vrzel med blaginjo ljudi iz višjih in najnižjih slojev veča že zadnja tri desetletja. A če je je bilo nekoč to razslojevanje najočitnejše med starejšim prebivalstvom, se zdaj seli med mlajše. To je generacija, ki se vse bolj sooča z naraščajočo revščino. Zato se je najnovejša Unicefova raziskava osredotočila prav na raziskovanje neenakosti v blaginji otrok v 41 najrazvitejših držav OECD iN EU. Preučevala je dohodkovno neenakost, dosežke na področju izobraževanja, samooceno zdravja in pa zadovoljstvo z življenjem. Čeprav Slovenija ni med najslabšimi, bi nas nekateri podatki morali skrbeti, opozarja Vodja zagovorništva pri Unicefu Slovenija Alja Otavnik.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
S podelitvijo nagrad v Portorožu se je končal 25. Slovenski oglaševalski festival (SOF). Botrstvo je prejelo veliko nagrado za družbeno dobro. Zahvaljujemo se prav vsem, ki ste na kakršen koli način bili ali ste del našega skupnega velikega projekta za pomoč otrokom, ki jo res močno potrebujejo.
Neveljaven email naslov