Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Botro je močno ganila Mašina stiska, sredstva za violino zbira zares inovativno
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Maša je nadarjena violinistka, ki z mamo in bratom živi v starejšem stanovanju brez sanitarij, a je bila v osnovni in glasbeni šoli vseskozi odličnjakinja. “Prijazno, simpatično, družabno in sočutno dekle je, zelo rada nastopa. Je tudi članica šolskega godalnega orkestra in vedno je med prvimi, ki pomagajo novim članom, ko se vključujejo vanj. Vedno je pripravljena pomagati,” jo opisuje ravnateljica nižje glasbene šole. Ker je tudi sama glasbenica, posebno poudarja pomen uspehov, ki jih je dosegla kljub razmeram, v katerih živi. “Vsi njeni uspehi so vredni posebne pohvale in spoštovanja. Zagotovo bi bili še večji, če bi imela možnosti, kakršne imajo drugi. Tako pa se njene sanje o nadaljevanju šole žal niso mogle uresničiti,” z dekletom sočustvuje ravnateljica.
Mašine sanje, da bi šolanje lahko nadaljevala na srednji glasbeni šoli, je namreč preprečil pogoj, da za to potrebuje svoje lastno glasbilo. Za deklico, ki po očetovi smrti živi z brezposelno mamo in mlajšim bratom, prav tako odličnjakom, je to nedosegljivo visok strošek.
V nižji glasbeni šoli so ji pomagali tako s subvencioniranjem oz. oprostitvijo plačila vadnin kot z najemom inštrumenta, pri šolanju na višji stopnji pa taka pomoč ni možna. A ravnateljica pravi, da sanje še niso popolnoma zamrle: s primernim instrumentom je pot k profesionalni glasbeni karieri še zmeraj mogoča. “Ni še vse izgubljeno; če bi dobila primeren inštrument, bi se lahko odločila za glasbeno pot ali pa bi se ob izbrani srednji šoli vpisala še na vzporeden program srednje glasbene šole. Ni še prepozno, nikakor ne!”
A tudi če ne, dober inštrument potrebuje za igranje v orkestru in manjših zasedbah. “Maši glasba res veliko pomeni; sprošča jo, pomirja, z njo se čustveno izraža. Zato bo glasba brez dvoma tudi v prihodnje pomemben del njenega življenja.”
Otrok, ki kljub uspehom, prepoznani nadarjenosti in veliki želji po igranju inštrumenta glasbene poti ne morejo nadaljevati, ker starši ne zmorejo plačila, je iz leta v leto več. V Mašini šoli pravijo, da se je njihovo število predvsem v zadnjih treh letih precej povečalo in da je prav strošek nakupa instrumentov pogosto stopnička, pri kateri se glasbeno izobraževanje na višjih stopnjah za številne ustavi.
A čeprav se je bila Maša za zdaj prisiljena odreči svojim sanjam o srednji glasbeni šoli, se ji ta možnost morda odpre vsaj v naslednjem šolskem letu. Maša je namreč vključena v Botrstvo in njena botra Mirjam se je odločila, da ji pomaga. “Ko sva si začeli dopisovati, je bila stara 13 let, a je v pismih pokazala tako zrelost in ljubezen do glasbe, da me je res ganila. Ker je moja strast energetsko zdravljenje ljudi, sem si zamislila, da bi svoj prosti čas namenila zdravljenju, vendar tako, da vse moje stranke najprej vplačajo mojo storitev na poseben sklic pri ZPM Moste oz. Botrstvu, ki je odprt samo za zbiranje sredstev za Mašino violino. Vsaka moja stranka mora pred dogovorjenim terminom pokazati potrdilo, da je res vplačala, tako da z denarjem nimam popolnoma nič, vse gre za Mašo. Jaz izvajam le zdravljenje in pri tem imam pogosto v mislih, zakaj to počnem; predstavljam si Mašo, kako igra na violino. Čeprav je v resnici še nikoli nisem videla. In to me še bolj motivira. Tako smo vsi zadovoljni: stranka, ker dobi storitev, Maša in jaz, ker naredim nekaj dobrega.”
Mirjam od pomladi še ni zamudila nobenega delovnega četrtka. “Odkar to počnem, je to zame absolutna četrtkova prioriteta. Čas za kosilo, ki je temu namenjen, je rezerviran samo za to mojo misijo. Nikoli ne grem na kosilo, vse sestanke in druge obveznosti si prilagodim tako, da imam to uro prosto – vse je podrejeno temu, da se nabira denar zanjo. Sicer počasi, a zelo vztrajno! To je moj prispevek k Botrstvu!”
Cena za primerno violino je res visoka, za zdaj je zbrana približno tretjina potrebnega denarja. Mašina botra si zato želi, da bi ji pri tem pomagal še kdo. “Želela bi si, da bi bilo to čim prej, ker vem, kako zelo si želi igrati v orkestru. Sama pa sem že tako ali tako sklenila, da ko končam zbiranje za Mašo, zagotovo nadaljujem to akcijo za otroke, ki so v podobni stiski – morda potrebujejo športni pripomoček, počitnice, kar koli. Tako prisluženih sredstev nočem zase, s tem si želim nekomu pomagati,” je odločena botra Mirjam.
Kljub veliki akciji, ki jo je začela zanjo in o kateri Maša sploh nič ne ve, se torej Mirjam z njo še nikoli ni srečala. Tudi takrat, ko bo Maša dobila novo violino – v to botra trdno verjame – se najbrž ne bosta spoznali. “Čutim pa veliko željo, da bi šla na njen koncert, na katerem bi zaigrala na to novo violino. Tako bi se sanje uresničile ne le njej, pač pa tudi meni!”
552 epizod
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Botro je močno ganila Mašina stiska, sredstva za violino zbira zares inovativno
“Nikoli me ni prosila, naj ji pomagam. Močno se zaveda, kako velik strošek je to. A v njenem pisanju sem začutila, kako veliko ji glasba pomeni, kako pomembna opora je v njenem življenju. Ta njena stiska me je prizadela in mi nikakor ni dala miru. Čutila sem se skoraj poklicano, da ji vsaj poskušam pomagati do tako želene violine,” je povod za svojevrstno akcijo zbiranja opisala Mašina botra Mirjam. Mašo je bolje spoznala iz pisem, ki ji jih pošilja, čeprav se nista nikoli videli.
Maša je nadarjena violinistka, ki z mamo in bratom živi v starejšem stanovanju brez sanitarij, a je bila v osnovni in glasbeni šoli vseskozi odličnjakinja. “Prijazno, simpatično, družabno in sočutno dekle je, zelo rada nastopa. Je tudi članica šolskega godalnega orkestra in vedno je med prvimi, ki pomagajo novim članom, ko se vključujejo vanj. Vedno je pripravljena pomagati,” jo opisuje ravnateljica nižje glasbene šole. Ker je tudi sama glasbenica, posebno poudarja pomen uspehov, ki jih je dosegla kljub razmeram, v katerih živi. “Vsi njeni uspehi so vredni posebne pohvale in spoštovanja. Zagotovo bi bili še večji, če bi imela možnosti, kakršne imajo drugi. Tako pa se njene sanje o nadaljevanju šole žal niso mogle uresničiti,” z dekletom sočustvuje ravnateljica.
Mašine sanje, da bi šolanje lahko nadaljevala na srednji glasbeni šoli, je namreč preprečil pogoj, da za to potrebuje svoje lastno glasbilo. Za deklico, ki po očetovi smrti živi z brezposelno mamo in mlajšim bratom, prav tako odličnjakom, je to nedosegljivo visok strošek.
V nižji glasbeni šoli so ji pomagali tako s subvencioniranjem oz. oprostitvijo plačila vadnin kot z najemom inštrumenta, pri šolanju na višji stopnji pa taka pomoč ni možna. A ravnateljica pravi, da sanje še niso popolnoma zamrle: s primernim instrumentom je pot k profesionalni glasbeni karieri še zmeraj mogoča. “Ni še vse izgubljeno; če bi dobila primeren inštrument, bi se lahko odločila za glasbeno pot ali pa bi se ob izbrani srednji šoli vpisala še na vzporeden program srednje glasbene šole. Ni še prepozno, nikakor ne!”
A tudi če ne, dober inštrument potrebuje za igranje v orkestru in manjših zasedbah. “Maši glasba res veliko pomeni; sprošča jo, pomirja, z njo se čustveno izraža. Zato bo glasba brez dvoma tudi v prihodnje pomemben del njenega življenja.”
Otrok, ki kljub uspehom, prepoznani nadarjenosti in veliki želji po igranju inštrumenta glasbene poti ne morejo nadaljevati, ker starši ne zmorejo plačila, je iz leta v leto več. V Mašini šoli pravijo, da se je njihovo število predvsem v zadnjih treh letih precej povečalo in da je prav strošek nakupa instrumentov pogosto stopnička, pri kateri se glasbeno izobraževanje na višjih stopnjah za številne ustavi.
A čeprav se je bila Maša za zdaj prisiljena odreči svojim sanjam o srednji glasbeni šoli, se ji ta možnost morda odpre vsaj v naslednjem šolskem letu. Maša je namreč vključena v Botrstvo in njena botra Mirjam se je odločila, da ji pomaga. “Ko sva si začeli dopisovati, je bila stara 13 let, a je v pismih pokazala tako zrelost in ljubezen do glasbe, da me je res ganila. Ker je moja strast energetsko zdravljenje ljudi, sem si zamislila, da bi svoj prosti čas namenila zdravljenju, vendar tako, da vse moje stranke najprej vplačajo mojo storitev na poseben sklic pri ZPM Moste oz. Botrstvu, ki je odprt samo za zbiranje sredstev za Mašino violino. Vsaka moja stranka mora pred dogovorjenim terminom pokazati potrdilo, da je res vplačala, tako da z denarjem nimam popolnoma nič, vse gre za Mašo. Jaz izvajam le zdravljenje in pri tem imam pogosto v mislih, zakaj to počnem; predstavljam si Mašo, kako igra na violino. Čeprav je v resnici še nikoli nisem videla. In to me še bolj motivira. Tako smo vsi zadovoljni: stranka, ker dobi storitev, Maša in jaz, ker naredim nekaj dobrega.”
Mirjam od pomladi še ni zamudila nobenega delovnega četrtka. “Odkar to počnem, je to zame absolutna četrtkova prioriteta. Čas za kosilo, ki je temu namenjen, je rezerviran samo za to mojo misijo. Nikoli ne grem na kosilo, vse sestanke in druge obveznosti si prilagodim tako, da imam to uro prosto – vse je podrejeno temu, da se nabira denar zanjo. Sicer počasi, a zelo vztrajno! To je moj prispevek k Botrstvu!”
Cena za primerno violino je res visoka, za zdaj je zbrana približno tretjina potrebnega denarja. Mašina botra si zato želi, da bi ji pri tem pomagal še kdo. “Želela bi si, da bi bilo to čim prej, ker vem, kako zelo si želi igrati v orkestru. Sama pa sem že tako ali tako sklenila, da ko končam zbiranje za Mašo, zagotovo nadaljujem to akcijo za otroke, ki so v podobni stiski – morda potrebujejo športni pripomoček, počitnice, kar koli. Tako prisluženih sredstev nočem zase, s tem si želim nekomu pomagati,” je odločena botra Mirjam.
Kljub veliki akciji, ki jo je začela zanjo in o kateri Maša sploh nič ne ve, se torej Mirjam z njo še nikoli ni srečala. Tudi takrat, ko bo Maša dobila novo violino – v to botra trdno verjame – se najbrž ne bosta spoznali. “Čutim pa veliko željo, da bi šla na njen koncert, na katerem bi zaigrala na to novo violino. Tako bi se sanje uresničile ne le njej, pač pa tudi meni!”
Nekaj mesecev po Špelinem rojstvu so zdravniki ugotovili, da ima tumor v medenični votlini. Dolgoletna skrb za tako bolnega otroka je družini povsem spremenila življenje.
Prav nobena od desetih družin otrok iz projekta Botrstvo ni ostala brez vaše pomoči.
Ko se je naša poslušalka Alia konec leta 2012 odločila za obdarovanje treh deklic iz zgodbe Botrstva na Valu 202, si tudi slučajno ni predstavljala, da bo njeno drobno dejanje letos preraslo v zares velik projekt obdarovanja otrok z vseh koncev Slovenije.
Sapramiška je uradna glasnica projekta Botrstvo. Potuje po vsej Sloveniji, povabijo jo z namenom, da bi se glas o Botrstvu lažje širil tako med tiste, ki bi pomoč potrebovali, kot med tiste, ki jim jo morda lahko ponudijo.
Družina Bojana, Špele in Jana se je v iskanju nižje najemnine selila že neštetokrat. Kljub temu postajajo najnujnejši stroški za bivanje neobvladljivo visoki. Ogovorna in skrbna starša zato kljub dvema plačama ne moreta družini zagotoviti niti hrane. Čeprav – kot v posmeh - mama v službi vse dneve skrbi za to, da imajo otroci zdrave in redne obroke. Vendar ne njeni.
Študentje Ekonomske fakultete so s posebnim projektom že drugič zbirali sredstva za tri družine v stiski.
6-letni Leon in 18-letna Maja živita sama z očetom, saj mama ni več mogla zdržati pritiska finančnega dna. Oče je namreč po nekaj letih vodenja zelo uspešnega podjetja, ko ga je poslovni partner čez noč okradel za vse, kar je ustvaril , ostal brez vsega in na cesti.
“Tukaj imamo iz tedna v teden več ljudi, tudi več kot 80 jih pride v enem samem dnevu po paket hrane, detergentov, plenic, skratka vsega, kar nam posamezniki in podjetja podarijo. Zelo so zadovoljni in veseli in komaj čakajo, da lahko pridejo. Žal le enkrat na mesec …,” je ob koncu dneva, ko je že zmanjkalo hrane za vse, ki so prišli po pomoč, povedala Nina Balent, sodelavka ZPM Ljubljana Moste Polje. Nina je med tistimi sodelavci, ki vsak teden pred podelitvijo pomoči skrbno preverjajo dokumentacijo, potrdila in priporočila. Še pred nekaj leti so ljudje k njim prihajali predvsem po rabljena oblačila in obutev, stiska pa je tudi moščanske humanitarce pripeljala do tega, da so mestno občino Ljubljana prosili za dodatne prostore in zdaj v ulici z več kot pomenljivim pomenom, v Proletarski, s pomočjo donatorjev skušajo pomagati tudi lačnim.
Zgodba sedmošolca Amadeja, srednješolca Aleša in njune mame je taka kot zgodba mnogih, ki so zaradi bolezni, ločitve in izgube službe začeli izgubljati bitko z vsakodnevnimi stroški in krediti, najetimi v srečnejših časih. Na vratih se zdaj vrstijo rubežniki, čez nekaj dni bo njihov dom že na dražbi, družina pa nima kam …
Prav vse družine, ki jih spoznavate v naših zgodbah v podporo projektu Botrstvo, spremljamo še dolgo po objavi. Nekaterim se življenje res popolnoma spremeni, nekaterim je vsaj za nekaj časa olajšano, nekatere imajo tudi stiske in težave, ki jih še tako radodarna pomoč ne more povsem rešiti. Med njimi je zgodba sedmošolke Eme. Ko smo njeno družino obiskali to pomlad, jih skrbela vse večja finančna stiska, plačevanje najemnine in vsaj osnovnih življenjskih stroškov, pa tudi mamina bolezen, za katero je izvedela nekaj tednov pred našim obiskom.
Maša je 13-letnica, navdušena športnica. Klemen in Tilen pa sta njena bratca, 8-mesečna dvojčka, ki zaradi mnogo prezgodnjega rojstva potrebujeta ogromno dodatne nege. Oba starša sta izgubila zaposlitev, najprej zaradi tvegane nosečnosti mama, takoj po rojstvu sinov pa še oče. Družina živi v najemniškem stanovanju in ima le nizke socialne prihodke. Po plačilu nujnih stroškov, ki jim zagotavlja streho nad glavo, tako že zmanjka …
13-letni Erik in njegova 4-letna sestrica sta kljub očetovi zaposlitvi pogosto ostajala tudi brez hrane. Ko smo jih obiskali maja letos, je družina je životarila ob vse večjih dolgovih in živela v hladnem najemniškem stanovanju, v katerem je vlaga kar tekla po stenah in se zažirala v zdravje in tudi v oblačila. Zaradi tega vonja so Erika vrstniki pogosto zasmehovali in izločali iz družbe, češ da je jamski človek. Vse to je občutljivega najstnika pripeljalo do poskusa samomora in priznanja, da o končanju življenja pogosto razmišlja. Le nekaj dni po objavi zgodbe, so zaživeli povsem drugačno življenje.
Odkar se je oče Jake, Nejca in Ažbeta odselil in za seboj pustil le dolgove, se njihova mama bori, da bi fantom omogočila vsaj osnovne pogoje za normalno šolanje. Čeprav je Jaka odličnjak na zelo zahtevni gimnaziji, nima niti najnujnejših šolskih potrebščin, kaj šele računalnika, ki bi ga zelo potreboval. In čeprav je mama iskala vse načine, da bi fantom priskrbela vsaj učbenike, tega ob majhni plači ni zmogla. Zato se je odločila za korak, ki ga zdaj zelo obžaluje in zaradi katerega je svojo stisko hotela že za vselej končati.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Botrstvo v Sloveniji je projekt, namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrok in mladostnikov, ki živijo v Sloveniji. Je način pomoči otrokom in mladostnikom, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in socialno izločeni.
Neveljaven email naslov