Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Ste že bili kdaj v muzeju? Kaj ste tam videli? Je bilo zanimivo? Tadeja Bizilj se je tokrat z učenci 4.a razreda ljubljanske Osnovne šole Trnovo odpravila na sprehod po muzeju.
Mogoče si je tudi kdo od vas ob koncu leta zadal kakšno nalogo ali obljubo za leto 2018. Pri tem je seveda pomembno, da držite svojo besedo, nas bodo spomnili učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave.
Konec leta je praznikov in razlogov za praznovanja veliko, a tudi čez leto je marsikateri dan prav poseben. Drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča imajo praznovanja radi - kaj vse praznujejo in kako, so povedali Tadeji Bizilj.
Z božičem povezujemo veliko stvari – družino, ljubezen, darila, božično pojedino, proste dni, sneg, pa tudi dobroto. Kakšne barve je slednja – torej dobrota? Učenci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave jo bodo v jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci povezali z zlato barvo. Saj veste, ko kdaj za koga pravimo, da ima zlato dušo, ali pa nekomu hvaležno rečemo: "Joj, kako si zlat!"
Mesec december je poln prazničnega razpoloženja in praznični duh je pred začetkom prihajajočih počitnic zajel tudi osnovnošolce po vsej Sloveniji. Praznično obarvane bodo zato tudi naše jutrišnje mladinske oddaje na Prvem – pekli bomo piškote z najmlajšimi, razmišljali o dobrodelnosti, okraševali domove in izdelovali čisto svoja unikatna darilca iz plodov narave. Vse to jutri med osmo in pol enajsto, zdajle pa prisluhnimo, kaj so Tadeji Bizilj o decembrskem okraševanju povedali drugošolci iz ljubljanske Osnovne šole Oskarja Kovačiča.
Če za iztočnico uporabim naslov filma - King Kong - boste takoj vedeli o kateri živali bo danes govora v Živalskem kraljestvu oddaje Dobro jutro, otroci. Gorske gorile so ene najbolj ogroženih bitij na našem planetu. Komaj dobrih 700 jih lahko še naštejemo. Živijo samo v treh afriških državah – Ugandi, Ruandi in Kongu. Ker so tako ogrožene je dostop do njih omejen in možen le s posebnim dovoljenjem Združenja za divje živali Ugande. In kaj so Liani Buršič o tej mogočni gorjanki povedali učenci 3.B razreda OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč – Lovro, Mohor, Mark, Anjali in Tinkara ter biologinja in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin? Prisluhnite posnetku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S čim se ukvarjate v svojem prostem času? In koliko dolgo vztrajate pri tem? Ste mogoče med tistimi, ki se zaradi hitrega načina življenja in velike izbire hitro česa lotite, nato pa kmalu opustite svoje zanimanje, obesite to dejavnost na klin? O tem, kaj mladi najraje obesijo na klin, pa v oddaji Dobro jutro, otroci.
Še en teden loči osnovnošolce do božično-novoletnih praznikov in počitnic. Večina že razmišlja o njih in upa, da jim bo zima do takrat natrosila še kakšno snežinko, saj bodo počitnice tako gotovo dosti bolj pestre in zabavne. Tadeji Bizilj so petošolci iz mariborske Osnovne šole Maksa Durjave povedali, da imajo ta letni čas kar radi, obenem pa so polni zamisli, kako bi lahko zimo še izboljšali … Prisluhnimo jim …
V Sloveniji imamo nekaj avtohtonih pasem domačih ovac, največje črede te drobnice pa imajo na Kitajskem, v Avstraliji in Indiji. Ljudje ovce gojijo zaradi mleka in mesa, cenjene pa so tudi zaradi svoje volne. Marsikdo v mrzlih zimskih dneh prisega prav na volnene izdelke. Da ti niso le naravne barve, jih velikokrat obarvamo z barvami, za kar je najprimernejša bela volna. Zaradi tega je človek v procesu udomačevanja te živali izbiral živali glede na barvo volne. Čeprav danes prevladujejo bele ovce, pa narava vsake toliko časa postreže tudi s temnejšo oz. črno ovco. O ovcah smo se pogovarjali z učenci OŠ Dob in biologinjo Ireno Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Če imaš prijatelja ob sebi, ni nobena pot predolga, pravi japonski pregovor. In čeprav to vemo, se včasih med ljudmi zgodijo tudi nesoglasja, prepiri. Tudi v šoli si kdaj učenci skočijo v lase… O tem učenci z OŠ Mengeš.
Glasba nas lahko sprosti in pomiri, lahko nam da energijo, pričara nasmeh na obraz, marsikoga ob njej zasrbijo pete in se z veseljem preizkusi tudi v vlogi plesalca. V naši jutrišji mladinski oddaji Hudo! bo imela glasba glavno besedo – gosta bosta mlada pevca, brata Rok in Anej Piletič, člana pop dua BQL. Mladi novinarji iz vse Slovenije jima bodo v studiu zastavili najrazličnejša vprašanja, v živo bosta tudi zapela in pripravila nagradno igro za vse mlade poslušalce. Vse to torej jutri pet čez deveto na prvem – tokrat ne le v avdio, temveč tudi v video prenosu na MMC, 4D in Facebook live, zdajle pa prisluhnimo, kako o glasbi razmišljajo petošolci Jure, Stanislav, Link, Vid, Iva in Anže z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kdaj že zjutraj vemo, kakšen dan bo: smo dobre volje in v veselem pričakovanju dnevnega dogajanja ali pa že navsezgodaj slabe in sitne volje. Mogoče je razlog težek dan, ki je pred nami, mogoče slabo počutje, nekateri bi stavili na luno, naši sogovorniki z OŠ Vojke Šmuc iz Izole pa bi rekli, da ste pač vstali z levo nogo.
Tako nadležne in tako kradljive, da o teh sicer zelo zanimivih žuželkah, otroci niso imeli povedati nič kaj dobrega. Zanimivega pa. Prisluhnimo kaj je o muhah Liana Buršič spraševala učence 3. C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petro Hrovatin, vodnico in biologinjo v ZOO-ju.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Neveljaven email naslov