Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Pri starejših selitev, zamenjava službe, novo ljubezensko razmerje, pri mlajših pa nov hobi ali prehod na drugo šolo - to so dogodki, ki ljudem zelo spremenijo življenje. O novih začetkih in o tem, kako je v življenju obrniti nov list, smo se pogovarjali z osnovnošolci iz OŠ Trbovlje.
Danes je petek, dan, ki so ga zagotovo nestrpno čakali številni šolarji – no, malo manj verjetno tisti, ki se jim danes počasi končujejo zimske počitnice. Vsak ima svoj najljubši dan v tednu – za nekatere je to ponedeljek, ko se začne nov teden, za druge sreda, ko smo že na polovici, tretji pa komaj čakajo dni ob koncu tedna. In čeprav je sobota dan, ko lahko šolarji malo dlje spijo, bo na jutrišnjo soboto zelo živahno na Osnovni šoli Orehek v Kranju. Tja se bo na prireditev gorenjskih osnovnih šol z naslovom Festival naše prihodnosti podala tudi naša ekipa – v živo boste lahko slišali vzdušje in utrip z delavnic v oddaji Hudo! po 9h. Zdajle pa prisluhnimo, kateri je tisti najljubši dan v tednu petošolcev Maruše, Kaje, Mete, Pie, Martina in Jureta iz Osnovne šole Orehek. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Nekateri izmed nas so bolj zgovorni, nekateri manj, nekateri znajo izbirati besede, drugi povedo vse naravnost, odkrito, brez olepševanja … Prav o tem so, brez dlake na jeziku, pripovedovali tudi učenci iz OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Medtem ko se šolarjem iz osrednje in zahodne Slovenije zimske počitnice počasi bližajo h koncu, jih bodo njihovi vrstniki iz vzhodne Slovenije šele dobro začeli. Sneg je v tem tednu lepo pobelil naše kraje in možnosti za razgibane in aktivne dneve na prostem je več kot dovolj. No pa tudi doma se vedno najde kaj zanimivega. Kako o zimskih počitnicah razmišljajo učenci z Osnovne šole Trbovlje in kakšni so njihovi nasveti za vse šolarje, ki jim bodo v prihajajočih dneh sledili, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Čokata lobanja podobna konjski in mogočni, do 20 kilogramov težki, običajno lopatasti rogovi. Primeren za udomačitev, vendar popolna še ni uspela. Tehtajo do 800 kg. V Evropi živi samo še v Skandinaviji, Rusiji in ob Baltiku. Že veste o kom je Liana Buršič tokrat spraševala učence 3. razredov OŠ Domžale in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju Petro Hrovatin? Prisluhnite posnetku
Ali imajo najljubši kotiček oziroma prostor v stanovanju, so razmišljali otroci iz Vrtca Trnovo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Šolarji iz zahodnega in osrednjega dela Slovenije so ta teden na zimskih počitnicah, zato bi lahko rekli, da je za njih te dni vsak dan nedelja. O nedeljah in zimskih počitnicah smo se pogovarjali z učenci iz Osnovne šole Trbovlje.
Ta kratkovidni prebivalec izključno južne poloble, je v svoji hoji morda resda okoren, celo smešen. A morda niste vedeli, da je tudi spretnostni prvak, saj to lahko počne z mladičjim jajcem na nogah. Tudi njegove plavalne sposobnosti so vredne olimpijskih odličij. Zdi pa se, da imajo še vrhunski smisel za zabavo in igro, saj obožujejo dričanje po snegu ali ledu s trebuhom. O tem cesarskem spretnežu pa veliko zanimivega vedo tudi učenci 3. razredov OŠ Domžale in biologinja, vodnica v ljubljanskem ZOO-ju Petra Hrovatin. Spraševala jih je Liana Buršič
Konec tedna je pred vrati in marsikdo od šolarjev ga bo izkoristil tudi za branje knjig. Nekaterim so bolj všeč razburljive dogodivščine, drugi imajo raje romantične zgodbe. Otroci iz Vrtca pod Gradom, enote Prule, pravijo, da tudi sami radi v roke vzamejo kakšno knjigl, še posebej, če je ta zabavna in smešna. Kaj vse se skriva na njihovih knjižnih policah, so povedali Tadeji Bizilj.
Za prijeten in sproščen pogovor je treba videti sogovornikov obraz, njegove oči, nasmeh, izraz na obrazu … Če pa nam kdo kaže hrbet, ga bolj težko ogovorimo, prav tako ne more videti, ali morda potrebujemo pomoč. Najbrž se je tudi zato v jeziku obdržal izraz, obrniti komu ali čemu hrbet … Več o tem pa učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica.
Strast oziroma navdih in povezanost sta ključni besedi, ki bosta tokrat simbolno, kot slogan, pa navijamo, da tudi v praksi, prežemali zimske olimijske igre v Pjongčangu, ki se s slovesnostjo otvorijo danes. Olimpijski krogi naj bi bili eden najbolj cenjenih znakov na svetu, olimpijske igre pa festival športne odličnosti in tekmovanj, ki se je razvil v enega najpomembnejših mednarodnih dogodkov. In kako jih doživljajo, spremljajo mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 3. razredov OŠ Domžale.
udi letos na današnji praznik svoja vrata na široko odpirajo številni kulturni zavodi, zvrstile se bodo brezplačne razstave, vodenja, delavnice in predstave. Četrtošolci iz ljubljanske Osnove šole Trnovo so povedali, da v kulturne ustanove radi zavijejo tudi sami.
Življenje nam vsem prinese tudi hude preizkušnje, neudobne položaje in težke naloge. Ko smo odrasli, gre lahko za ljubezenske težave, zdravje, finance ali službo, ko smo bili otroci, pa je bila šola tista, ki nam je delala preglavice. Kakšni so po naravi učenci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica, so optimisti in na koncu tunela ali predora vidijo luč?
Neveljaven email naslov