Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Malavi, Mozambik, Zimbabve, Botsvana in Namibija so dežele črne celine, kjer se najraje zadržuje. Najraje ima zgodnja jutra, takrat je najbolj aktivna. Obožuje svežo travo, sadje, cvetlice, rada pije. Vodo. Ženi se tudi jeseni, in, ko pride naraščaj, samice, rodilje ostanejo ob svojih mamah. Za pomoč in podporo. Levov in leopardov se izogiba. Na daleč. Kdo je niala je zanimalo Liano Buršič, zato je o njej povprašala učence 3.razredov ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik ter biologinjo, vodnico v našem največjem ZOO-ju, Petro Hrovatin.
Najlepše je seveda, če se ljudje med seboj dobro razumemo in smo prijatelji, a ni vedno tako. S kom smo lahko tudi na bojni nogi. Kaj to pomeni in koliko se to dogaja mladim sogovornikom z OŠ Mengeš?
V tem tednu smo obeležili svetovni dan hrane, ob katerem se vsako leto znova zavemo, da imajo v nekaterih delih sveta hrane občutno premalo, medtem ko v drugih živijo ljudje v prevelikem izobilju. Vid, Ana Natali, Filip, Neža, Hana in Jakob iz OŠ Mengeš so Tadeji Bizilj povedali, da ima hrana pomembno mesto v njihovem življenju in da se zavedajo, da morajo z njo ravnati spoštljivo. Dan vedno začnejo z zajtrkom, prisluhnimo, kdo jim ga pripravi in kaj imajo najraje na krožniku.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Iskrenost in neposrednost sta vrednoti, ki pa lahko pri komu povzročita tudi prizadetost. Če je kakšna stvar izrečena impulzivno, v jezi in brez pomisleka, je lahko še huje, zato se je kdaj pač treba ugrizniti v jezik …
Dobra glasba nam lahko polepša dan. Lahko nas spravi v boljšo voljo, ob njej celo zaplešemo ali zapojemo. Že naš radijski program jo je poln – in preden bomo slišali naslednjo skladbo, prisluhnimo, kako o domačih in tujih melodijah razmišljajo šolarji iz Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora. Kakšna glasba gre najbolj v uho petošolcem Naji, Špeli, Nejcu, Tijanu in Timu, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Tehta manj kot zmerno napolnjen nakupovalni voziček. Seveda ga, kot niti vseh z naravnimi ritmi in naravo živečih bitij, ne boste srečali med nakupovanjem. Morda le, če boste zajemali izvirsko vodo ob kakšnem gozdnem obronku v ameriškem Texasu. Ali pa Mehiki. Ali celo med hribolazenjem po Andih. A le, če boste ostali na višini do 3200 metrov. Višje mu ne paše. On je jaguarundi. Veste zdaj kaj več? ;) Učenci tretjih razredov z ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja, vodnica iz ZOO-ja Petra Hrovatin že;) Spraševala jih je Liana Buršič
Ko smo pred odločitvijo, je velikokrat dobro, da prej preverimo, kakšne možnosti imamo, preučimo vse dostopne podatke in nato sprejmemo odločitev. To velja tako za pomembne življenjske odločitve kot nakupe. O slednjih bodo govorili otroci z OŠ 8 talcev iz Logatca in Špela Šebenik v rubriki Dobro jutro, otroci …
Prvi mesec pouka v tem novem šolskem letu je že za šolarji in počasi se je že začelo tudi tisto pravo učenje. Naja, Nejc, Špela, Tijan in Tim z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor pravijo, da se radi učijo, saj s tem postajajo pametnejši in vedo več stvari. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
No, v četrtkovih oddajah Dobro jutro, otroci, kjer vam predstavljamo raznolik svet živalskega kraljestva, smo vedno bolj ugankarsko skrivnostni. Tokrat vam ime živali povemo takoj, pa nas res zanima, koliko vas bo vedelo, za katero gre. Če o njej ne veste nič, vas bodo podučili učenci 3.A in B razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik in biologinja v ZOO-ju Petra Hrovatin. Liano Buršič je zanimalo, kaj vedo o dikdiku. Ja, o dikdiku??
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Osnovnošolcem sicer izrazi, ki jih zasledimo v množičnih medijih, niso blizu. V tokratni ponedeljkovi jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci pa so učenci iz Logatca vseeno govorilu o enem izmed njih. Kaj pomeni obdobje debelih krav in njegovo nasprotje časi suhih krav?
Jesen je lep letni čas, poln različnih odtenkov rjavih, oranžnih, rdečih in rumenih barv, ki vabijo na jesenski sprehod. Nanj se radi podajo tudi petošolci z Osnovne šole Maksa Durjave iz Maribora – kaj vse vidijo in tudi nabirajo na sprehodu, so povedali Tadeji Bizilj.
Največja med svojimi, najtežja, z najbolj, no, diplomatsko rečeno – značilno intenzivnim vonjem, pa tudi tista, ki lahko spi v vodi brez skrbi. Pa ni riba;) Veste o kom so Liani Buršič pripovedovali učenci 3.B razreda ljubljanske OŠ Tone Čufar in biologinja, vodnica v ZOO_ju, Petra Hrovatin?
Ob pregovoru jabolko ne pade daleč od drevesa odrasli največkrat pomislimo na kaj negativnega. Mladi iz Logatca pa ga razumejo neobremenjeno …
Od 8. septembra do 8. oktobra se letos odvija projekt Nacionalni mesec skupnega branja, v želji, da bi prav vsi več brali in s tem poskrbeli za porast bralne pismenosti in bralne kulture. Kakovosten čas, ki ga ob branju preživimo drug z drugim, je namreč neprecenljiv. Kaj najraje berejo Tim, Tijan, Nejc, Špela in Naja z Osnovne šole Maksa Durjave Maribor, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Neveljaven email naslov