Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Z izumom avtomobila smo ljudje dobili prevozno sredstvo, s katerim so naenkrat vse razdalje postale dosegljive. A na drugi strani je s tem izumom nastalo sredstvo, ki močno onesnažuje naš planet, saj avtomobilski motorji na notranje izgorevanje ustvarjajo veliko količino toplogrednih plinov. In Zemlji lahko ob njenem današnjem dnevu zaželimo, da v taki obliki čim hitreje izginejo. O tem, kakšen bi bil svet brez avtomobilov, smo se pogovarjal z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenci smo znani po tem, da radi gradimo hiše. Ne le zase, tudi za prihodnje generacije. Vsekakor so večini še vedno ljubše od blokov. Vas zanima zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja
Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo še spoznali. Vsak si jo seveda predstavlja po svoje. Kako jo vidijo najmlajši, so povedali tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Kava ali čaj, za otroke sploh ni pravo vprašanje, kot boste lahko slišali. Za odrasle pa že, kot pravijo učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
April velja za muhast mesec, kar zadeva vreme. Zato vremenoslovci najbrž nimajo lahkega dela. Kaj sploh dela vremenoslovec, je smo vprašali tretješolce z OŠ Kolezija v Ljubljani.
Biti zaljubljen je lepo. Takrat občutimo veliko srečo in neizmerno privlačnost do osebe, ki nam je ''zmešala glavo''. Ljubezen nas kdaj pripravi tudi do tega, da naredimo kakšno stvar, ki je drugače ne bi naredili nikoli. Kako in zakaj pa se sploh zaljubimo, so povedali otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Rojstni dan je za vsakega od nas prav poseben dan. Čeprav smo z njim vsako leto starejši pa je to obenem priložnost, da se poveselimo v družinskem krogu in s prijatelji. Kako svoj rojstni dan praznujejo tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj in česa na rojstnodnevni zabavi ne sme manjkati, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Doma pridelana zelenjava, zelišča, sadje – vse to je pravo razkošje! Še posebej ob zavedanju, da je hrana vse dražja pa tudi vse bolj osiromašena hranil ali celo zastrupljena zaradi invazivnih gnojil. Domači vrt, če je le možno, se sliši kot odlična rešitev za samopreskrbo družin in posameznikov. O tem, ali bi imeli svoj vrt, smo se pogovarjali z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Avtorica oddaje je Liana Buršič.
Menda je samostojnost tudi odgovornost. Zato bi lahko vprašanje o tem, kaj samostojnost pravzaprav je, imelo zelo veliko različnih odgovorov. Pomeni to, da si najmlajši že upajo biti sami doma, ali da znajo nekaj sami skuhati? O samostojnosti in tem, kaj menijo, da pomeni biti samostojen, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Jurija Vege Moravče.
Še ne tako dolgo nazaj so šolarji zelo radi povedali, da sta njihova najljubša predmeta - odmor in malica. Razigrano, a ne v šali:) No, tokrat so drugošolci z ljubljanske OŠ Ledina Liani Buršič povedali drugače, o svojih najljubših predmetih.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
6.45 je ura in tako kot odrasli se počasi tudi otroci pripravljajo na nov dan v vrtcu ali šoli. Drugošolci Ema, Amadeja, Vid, Marko, David, Lara in Naida iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta pravijo, da v šolo zelo radi hodijo in to prav vsak dan. Ne verjamete? Prisluhnite jim. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Oh ja, ta digitalna, informacijska doba! Tako zanimiva in navdihujoča pa hkrati tako odmikajoča od preprostih, potrebnih drobnarij analognega vsakdana. Med tistimi ”nujnostmi”, ki jih je prinesla, je tudi telefon. Zakaj ga zares potrebujemo in ali je res nepogrešljiv? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Največ ljudi na svetu govori, pričakovano, mandarinščino oz. kitajščino, več kot 830 milijonov. Španščina je materni jezik 400 milijonov ljudi, angleščina pa okoli 330 milijonom ljudi. Če bi pogledali vrstni red glede na to, koliko ljudi uporablja nek jezik, pa bi se angleščina seveda znašla tik pod vrhom ali pa celo na njem. Ali število govorcev nekega jezika kaj pomeni tretješolcem, boste izvedeli v rubriki Dobro jutro, otroci. Učenci OŠ Hudinja iz Celja so povedali, katerega tujega jezika bi se radi naučili in zakaj.
V svetu večopravilnosti ljudje pozabimo na nujen sestavni del dobrega počutja in zdravja – počitek. Kaj to sploh je? Še vemo? K sreči, mladi še. Liana Buršič se je o počitku pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Kakšen bi bil urnik za tretji razred, če bi ga sestavljali učenci sami? Odgovarjajo tretješolci z OŠ Hudinja iz Celja.
Naši mladi sogovorniki z OŠ Šmartno pri Litiji imajo doma že kar nekaj domačih živalih, bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci. Izvedeli pa smo tudi, kdo skrbi zanje in katero domačo žival si tretješolci še želijo imeti …
Čeprav so še daleč od trenutka, ko bodo imeli volilno pravico, si znajo tudi otroci predstavljati, kako se vodi državo. A njihove ideje o tem, katerim vrednotam bi v svojem razvoju morala slediti država, se zelo razlikujejo od dejanskega stanja. Kako bi sami vodili državo, če bi imeli to možnost, so povedali otroci z Osnovne šole Rakek.
Količino dela je treba, če se le da, prilagajati. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se tega nabere preveč. To velja tako za tiste, ki hodijo v službo, kot tudi za otroke v šoli. Testi, spraševanja, premalo časa za igro … Kar nekaj debat je že bilo odprtih glede te tematike, končnega odgovora o tem, ali so otroci zares preobremenjeni, pa še niso oblikovale. O tem, kaj preobremenjenost pomeni za osnovnošolce, so govorili učenci Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Neveljaven email naslov