Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Danes se ne bomo podrobneje in morda z novimi pogledi spuščali v to, kaj koncept "biti priden" zares pomeni. Da velikokrat sploh ni hvalnica otrokovemu vedenju, ampak zgolj prikimavanje temu, da zna biti všečen nam, družbi, da zna ugajati drugim, čeprav takrat ni zares avtentično svoj. Tokrat je Liano Buršič zanimalo, kakšne vzgojne ukrepe uporabijo starši, takšne, ki učinkujejo seveda, ko otroci niso pridni oziroma bolje, kadar ne izpolnjujejo svojih obveznosti, največkrat šolskih. Liana se je pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom, dnevom pismenosti in 13. oktobrom, ko se konča letošnji teden otroka. Tako kot lani, so se akciji tudi letos pridružile številne ustanove in posamezniki, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Po vsej Sloveniji, zamejskem in tudi zdomskem prostoru je organiziranih več kot štiristo dogodkov, ki na najrazličnejše zanimive načine spodbujajo otroke, mladino in odrasle k branju. Koliko v resnici berejo mladi, kakšen je njihov odnos do branja in knjig, katere knjige bi radi videli na seznamu za domače branje in kaj bi po njihovem mnenju še spodbudilo bralno kulturo pri nas – o vsem tem z mladimi navdušenimi bralci več v naši mladinski oddaji Hudo! v soboto po 9h, zdaj pa prisluhnimo, kaj radi berejo tretješolci Tilen, Tin, Lucija, Dora, Fiona in Ana z Osnovne šole Antona Ukmarja Koper. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Na današnji dan leta 1918 je bila ustanovljena Narodna galerija Slovenije. Svoje prostore ima v stavbi ljubljanskega Narodnega doma na Cankarjevi cesti, v njej pa hranijo največjo zbirko umetnin, ki so nastale na slovenskem ozemlju v obdobjih med srednjim vekom in modernizmom. Zagotovo ste tudi poslušalke in poslušalci že obiskali to osrednjo galerijo slovenskih likovnih del. No, o tem, kaj galerija pravzaprav je, pa se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki, ki obiskujejo 3.A in 3.B razred na Osnovni šoli Horjul.
Z amazonskim tropskim gozdom so gorela pljuča planeta, ves svet je bil v skrbeh za svojo sedanjost in prihodnost ….kaj pa mladi? Liana Buršič se je pogovarjala z drugošolci, Nikom, Domnom, Zojo, Zalo, Ino in Miho, s kranjske OŠ Staneta Žagarja.
O tem, v kakšnih krajih bi radi živeli, smo se pogovarjali z otroki iz Celja. Imajo raje kraje, kjer vedno sije sonce, ali območja, kjer prevladujeta sneg in mraz? V mestu ali v naravi? No, nekateri vejo tudi to, v kateri državi bi živeli …
V tem tednu so mesto Velenje obarvale najrazličnejše barve, zastavice, baloni, pisane nogavičke in oranžne kitke. V naše kraje je prišla najpogumnejša, najmočnejša in verjetno tudi najbolj navihana deklica, Pika Nogavička, ki jo najmlajši dobro poznajo. Kakšne norčije vse zganja Pika in v čem bi ji bili radi podobni, so Tadeji Bizilj povedali tretješolci z OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
Plastika. Okoljevarstvena groza, strah in trepet flore in favne našega planeta. Tudi plastične vrečke. Kaj pa o njih mislijo prvošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Otroci so do sedaj že dodobra stopili nazaj na pot nabiranja znanja in z vsakim dnem, ko se odpravijo v šolo, postajajo pametnejši. A kaj pravzaprav zares pomeni biti pameten in kdo so zares tisti, ki so najpametnejši? O tem so s Katarino Mazoro in Alešem Ogrinom govorili otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke iz Celja smo vprašali, ali zavidajo pticam, ki letijo? In kam bi sami odleteli, če bi lahko ...
Kaj si najmlajši predstavljajo pod nazivom projekta Zveze prijateljev mladine Slovenije Teden otroka?
Prvi teden pouka v novem šolskem letu se počasi bliža koncu. Zgodnje jutranje vstajanje, novi predmeti na urniku, novi sošolci, novo znanje pred vrati. O tem, kaj je in bo prineslo novo šolsko leto, bomo s šolarji in z učiteljico slovenščine govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti – zdaj pa prisluhnimo najmlajšim s I. Osnovne šole Celje, ki so v prvih dneh pouka že razmišljali o tem, s čim se bodo ukvarjali, ko odrastejo in kateri poklic menijo, da je pravi za njih.
Kakšno vreme je všeč otrokom? Sonce, da se lahko kopajo, dež, da lahko skačejo po lužah, ali sneg, da se lahko sankajo? Raziskujemo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Pozno poletje in jesen sta čas izobilja, ko nam naši vrtovi ponudijo najrazličnejše vrtnine, za katere smo pridno skrbeli vse od pomladi, ko smo jih posadili ali posejali. Pri vrtnarjenju so vam seveda lahko pomagali tudi najmlajši, ki imajo tudi sami kar nekaj idej o tem, kaj vse bi vzgajali, če bi vrt imeli sami. Kaj vse to je, so Katarini Mazori in Alešu Ogrinu povedali otroci, ki so obiskovali poletno počitniško varstvo na I. osnovni šoli Celje.
Otroke z različnih krajev po Sloveniji smo ujeli še na počitnicah in jih vprašali, zakaj se po njihovem deveti mesec v letu imenuje september ali kimavec. Imajo sami radi september?
O najljubšem okusu sladoleda smo se pogovarjali z drugošolci z OŠ Prežihovega Voranca.
Še zadnjič to šolsko leto je večina šolarjev prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Tokrat prihajajo z OŠ Dragomelj, govorili pa so o svojih počitniških načrtih in tem, kaj se na šoli dogaja poleti.
Športna aktivnost sprošča, povečuje sposobnost koncentracije, spodbuja kreativnost in sposobnost pomnjenja ter ugodno vpliva na boljše soočanje z vsakodnevnimi problemi. Tretješolci iz Osnovne šole Livade iz Izole - Anže, Dane, Rok, Mia, Živa, Sofija in Hana, imajo šport zelo radi – seveda pa vedo, da morajo aktivnosti v teh toplih dneh omejiti na zgodnje jutranje ter dopoldanske in pozne popoldanske ter večerne ure. Kateri so njihovi najljubši športi, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Sreča je povsod v zraku … in samo čaka, da jo ujamemo. Tako nekako gre parafraza iz ene od Whitmanovih pesmi. Liana Buršič jo je s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani, poskušala ujeti v besede. Kaj pa vas osrečuje?
Neveljaven email naslov