Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Pozabljanje je zoprna reč, proti kateri se bori vsak po svoje. In tudi mladost ni imuna na ta večinoma neprijeten pojav. Vzroki za pozabljanje so seveda zelo različni; lahko smo preobremenjeni, lahko utrujeni, na pozabljanje vpliva celo koliko tekočine smo popili. O tem, kaj pozabijo najmlajši in kako se pozabljanju skušajo izogniti, so Alešu Ogrinu pripovedovali otroci s I. osnovne šole Celje.
Ljubljana, Piran Bled. Trije od naših najbolj priljubljenih in obiskanih krajev za tuje turiste. So tudi v izboru za najlepši slovenski turistični kraj po izboru drugošolcev Ajde, Jerneja, Pavline, Taja, Jelene in Kristjana, učencev z OŠ Maksa Pečarja Črnuče? No, pa prisluhnimo, z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Med šolarji je eden najbolj priljubljenih predmetov na urniku šport. Kako pa bi se znašli v vloga učitelja tega predmeta na šoli?
Hvala, prosim, oprosti – te besede so majhne in preproste, pomenijo pa lahko zelo veliko. A vseeno so to besede, ki jih nekateri le s težavo izrečejo … Ste tudi vi med njimi? Je tudi vam kdaj težko priznati napako in se opravičiti? Ali pa včasih kar pozabite na prošnjo in zahvalo … O tem, kdaj in zakaj uporabljajo prijazne besede, se je s tretješolci Mašo, Igorjem, Kajo, Frido, Lukom in Rianom iz ljubljanske Osnovne šole Prule pogovarjala Tadeja Bizilj.
Prav presenetljivo zlahka so se mladi odločili za svojega favorita, ko so dobili na izbiro avtobus in vlak. Kateri od teh dveh jim je ljubši in zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali drugošolci z OŠ Staneta Žagarja v Kranju.
O temi, kam je najlepše oditi na dopust, ima vsak svoje mnenje. Eni so za tople kraje, drugim je ljubši odhod nekam, kjer je nekoliko bolj hladno. Skupno vsem pa je, da si tam želijo vsi odpočiti in se naužiti lepot narave. Kam bi odšli sami, če bi izbirali, se je Liana Buršič pogovarjala z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Staneta Žagarja Kranj.
Odrasli svoje stanovanje, hišo ali vrt uredimo po svoje. Kako pa bi si otroci uredili hiško na drevesu? Kakšna bi bila? Odgovarjajo učenci OŠ Prežihovega Voranca iz Ljubljane.
Za mesec maj velikokrat slišimo, da je to tudi mesec ljubezni. Narava se prebuja, ptički veselo čivkajo na vejah, sonce pa nas že prav prijetno večkrat poboža po licih. Kako o ljubezni razmišljajo tretješolci Rian, Luka, Frida, Kaja, Igor in Maša iz Osnovne šole Prule, so povedali Tadeji Bizilj.
Različni podatki na spletu kažejo, da je trg z umetninami lahko tudi precej živahen. Predvsem dražbene hiše se rade pohvalijo, ko prodajo delo katerega izmed največjih umetnikov in cene, ki jih iztržijo zanje, gredo takrat v nebo. Zato smo se s tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor pogovarjali o tem, s katero vrsto ustvarjanja bi se ukvarjali, če bi bili umetniki in kaj vse bi ustvarili.
Odrasle večkrat zagrabi nostalgija po izgubljeni mladosti. Kako pa o starosti razmišljajo najmlajši? Učence OŠ Staneta Žagarja iz Kranja smo vprašali, ali je bolje biti otrok ali odrasel človek?
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Mladi imajo prost ves teden, načrtov za preživljanje zadnjih počitnic pred koncem šolskega leta pa je tudi veliko. Naši sogovorniki so tretješolci z OŠ Kolezije iz Ljubljane.
Odpotovali bomo na območja, ki so sicer mogoče za kakšno kratko potovanje zanimiva, za daljše obdobje pa prav nič prijazna za življenje. Najbrž ste ugotovili, učenci OŠ Kolezija so se Špeli Šebenik razgovorili o puščavah, ki zavzemajo tretjino kopnega, njihova površina pa zaradi podnebnih sprememb, erozije in salinacije vsak dan veča …
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Kako zares filozofsko , a hkrati resnično je o hoji zapisal francoski filozof Frederic Gros, da je "svoboda hoje je ravno v tem, da nismo nihče, kajti telo, ki hodi, nima zgodbe in je zgolj tok pradavnega življenja.” V teh zasedenih časih, se je Liana Buršič z drugošolci s kranjske OŠ Staneta Žagarja, pogovarjala o hoji.
Pravijo, da je mladost norost, ki skače čez vodo, kjer je most. In takrat nastanejo najboljše dogodivščine. Brez njih bi bilo življenje dolgočasno in vsak med nami ima zagotovo nekaj takih, o katerih zelo rad pripoveduje. Kaj pa je dogodivščina za tretješolce? To so povedali otroci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Ljubeči in odgovorni starši so najpomembnejša in najboljša družba slehernega otroka. Zato otroci seveda z njimi radi preživljajo svoje trenutke. O tem, kaj s starši najraje počnejo, pa se je Liana Buršič pogovarjala z Manco, Asjo, Lovrencem, Katarino, Maticem in Emo, drugošolci iz kranjske OŠ Staneta Žagarja.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
S pomladnim brstenjem, dehtenjem se prebujajo vsa naša čutila, zaznave. V obilju zelene in ostale barvite živosti je Liano Buršič zanimalo katera cvetlica je najbolj ljuba drugošolcem z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani
Muca, pes, morski prašiček, ribe, želve, kameleoni in kar je še domačih, hišnih ljubljenčkov, so vse bolj zaželjeni spremljevalci naših življenj. A k ljubezni, v ravnanju z njimi, pridejo tudi malo manj prijetne odgovornosti njihove nege. O tem, kako je s skrbjo za domače ljubljence se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci z OŠ Toneta Čufarja v Ljubljani.
Neveljaven email naslov