Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Med seboj se ločimo po lastnostih, ki oblikujejo našo osebnost. Prepogosto pa se osredotočamo na pomanjkljivosti, in premalokrat se spomnimo na lastnosti, ki nas odlikujejo. Na tiste, katere najpogosteje pozabljamo, so Alfreda Geia spomnili tretješolci Osnovne šole Lucija. Lastnosti gredo z roko v roki z našimi konjički, zato so tudi otroci povedali več o stvareh, ki jih veselijo.
Med šolskim letom lahko vsaj dve soboti v mesecu med 9. in 10. uro na naših radijskih valovih slišite oddajo Radio Hudo!, ki jo pripravijo in vodijo mladi osnovnošolski novinarji. To soboto so o vremenu govorili otroci iz Naklega; en teden prej so se predstavili Škofjeločani, med njimi je bila tudi devetošolka Eva Jug. Kot je povedala Andreji Gradišar, se udeležuje tudi drugih tekmovanj, motivira pa se na prav poseben način.
Danes je dan slovenske hrane in ena izmed pomembnih aktivnosti dneva je projekt tradicionalni slovenski zajtrk. V vrtcih in šolah tako otroke navajajo na zdravo prehrano in gibanje ter poudarjajo pomen lokalno pridelane hrane in sožitja med generacijami. Kaj se bo danes dogajalo na Osnovni šoli Naklo, je preverila Tadeja Bizilj.
Med katero vrsto ljudi spadate? Tisto, ki si stvari za naslednji dan pripravi že isti večer ali med tiste, ki se za nov dan pripravijo navsezgodaj? No, vsakemu se lahko zgodi, da ima med svojimi rečmi tudi kakšne pozabljene, male reči, ki se skrivajo globoko v žepu ali na dnu torbe. In tudi šolske torbe niso nobena izjema. Kaj vse se najde v šolskih torbah, so Moniki Kern povedali učenci 4. A razreda Osnovne šole Predoslje iz Kranja.
Gospodarstvo je proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin. Je skupek vseh institucij in dejavnosti, s katerimi pridobivamo dobrine za zadovoljevanje potreb človeka. A to je nekakšna splošna opredelitev tega pojma. O gospodarstvu kdaj pa kdaj razmišljajo tudi otroci. In o tem kako si pravzaprav predstavljajo, kaj je to gospodarstvo, se je zato Aleš Ogrin pogovoril z otroki iz OŠ Bežigrad.
Tudi izven najvišje, poletne, turistične sezone, slovenski turistični dragulji ne izgubijo svoje vrednosti, le drugače se lesketajo. Jeseni morda res ne moremo čofotati v morju, izdelovati peščenih gradov in se v kratkih hlačah poditi po plaži, vendar je tukaj vrsta drugih reči, ki jih lahko počnemo. Kaj vse bi turisti lahko počeli na obali jeseni, so Alfredu Geiu povedali tretješolci z OŠ Koper.
V naših sobotnih mladinskih oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice spoznali, da jim je to delo pisano na kožo, zato se zdaj v naše oddaje oglašajo z zanimivimi zgodbami. Kaj je zaznamovalo pretekli teden na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta v Radovljici, je tako Tadeji Bizilj povedala mlada dopisnica Ana Humerca Šolar.
Vsako drugo soboto dopoldne naš največji radijski studio zapolnijo mladi novinarji. Jutri malo po deveti uri se bodo v vlogo radijskih voditeljev vživeli mladi z OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke in v oddaji šli po poti Škofjeloškega pasijona. Tadeja Bizilj je ujela mlado pevko Katarino, ki je na pasijonu že nastopala.
Glorija Perme je učenka drugega razreda Osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane. Zelo rada hodi v šolo , v prostem času pa najraje riše. Njena posebnost je, da v šolo prihaja z invalidskim vozičkom. O tem, kako je pri pouku, se je z njo pogovarjala Petra Medved.
Praznik vina je bil v preteklosti povezan s številnimi običaji. Eden od njih je bil, da so na sod postavili jabolko, vanj pa zataknili različne začimbe. Če se je jabolko lepo posušilo, je to pomenilo dobro letino. Gnilo jabolko pa je napovedovalo slabo. Kaj pa o martinovem vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Karla Destovnika Kajuha iz Ljubljane, so povedali Betki Burger.
Ko se nam mudi, ko obstanemo v prometu, ko pozimi sanjamo o toplih krajih, pomislimo kako lepo bi bilo biti ptica. Lea Ogrin je učence 5. razreda iz OŠ Grm Novo mesto vprašala katera je njihova najljubša ptica.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda podkupnina pojasnjena: "Kar se komu da za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje." O tem, kako otroci razmišljajo o podkupovanju in ali razumejo to besedo in posledice takšnega ravnanja, se je Petra Medved pogovarjala s tretješolci osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane.
Tako kot so hladnejši in temnejši dnevi čez jesen in zimo, tudi narava v tem času miruje. Plodove, ki jih obrodi čez leto, smo obrali in jih shranili, da bomo okuse poletja okušali tudi čez zimo. Skoraj zagotovo imamo vsi doma kakšen kozarec marmelade ali vložene zelenjave. Zakaj pripravljamo ozimnico so Moniki Kern povedali učenci dveh kranjskih osnovnih šol, in sicer Osnovne šole Franceta Prešerna in Osnovne šole Jakoba Aljaža.
Mesec, ko se zbudimo v megleno, mrzlo jesensko jutro. Otroci že nestrpno pričakujejo sneg, mame se pripravljajo na praznike, moški pa si puščajo brke – vse to je mesec movember, pravzaprav november. Četrtošolce iz Osnovne šole Bežigrad je Betka Burger vprašala, kakšen se mesec november zdi njim.
Mrzli jesenski dnevi v naša življenja prinašajo spremembe. Moramo se bolj toplo obleči, si na glavo posaditi kapo, okrog vratu oviti šal. Na zimo se pripravljajo tudi živali – polhi, ježi, medvedi na zimsko spanje, sesalci dobijo gostejši kožuh, nekatere ptice pa odletijo na jug. Zakaj se na pot v toplejše kraje podajo v jatah, so Andreji Gradišar povedali učenci 4. B razreda OŠ dr. Vita Kraigherja.
V naših sobotnih mladinskih oddajah Radia Hudo! smo v preteklih treh letih slišali že veliko mladih nadebudnih novinarjev in voditeljev. Nekateri od njih so skozi novinarske delavnice spoznali, da jim je to delo pisano na kožo. Zato smo jih v našem Programu za mlade povabili k ponovnemu sodelovanju – v naše oddaje se bodo oglašali z zanimivimi zgodbami in aktualnimi prispevki. Tadeji Bizilj je dopisnica Ana iz Radovljice, OŠ Antona Tomaža Linharta, takole opisala njen najzanimivejši dan v mesecu oktobru.
Danes se bomo afnali. Nova izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika besedo afna najprej pogovorno opisuje kot opico. Pomen besede afna je v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika dobil nov terminološki pomen. Gre za »znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene«. Kljub temu pa učenci Osnovne šole Jakoba Aljaža iz Kranja niso pomislili na to kosmato žival, iz katere se je kasneje razvil človek. Podobno se je zgodilo z besedo miška, ob kateri prej kot na »navadno mlajšo žensko« in »ocvrto pecivo iz kvašenega testa« pomislimo na tisto računalniško, s katero klikamo po spletu. Z učenci se je pogovarjala Monika Kern.
Šolarji imajo ta teden jesenske počitnice ... počitnice pa so kot že beseda sama pove namenjene počitku. Jesenske počitnice lahko izkoristite tudi za izdelovanje. V naravi najdemo veliko plodov, iz katerih otroci iz vrtca Ledina v Ljubljani naredijo prave umetnije! Alja Verbole je ustvarjala skupaj z otroki iz skupin Krti in Murni.
Naša radijska postaja danes praznuje 86. rojstni dan. Od radijskih začetkov se je zgodilo in spremenilo marsikaj. Kljub pojavu drugih medijev, najprej televizije, nato spleta, ostajamo z vami in vi z nami. Da radio ni star medij, kot ga včasih imenujemo, dokazujejo tudi mladi. Kdaj poslušajo radio in kaj najraje, so Andreji Gradišar povedali šestošolci iz OŠ Griže Lea, Hana, Žan in Blaž. Foto: Tadeja Bizilj
Tadeji Bizilj so mladi iz Griž, ki pripravljajo jutrišnjo oddajo Radia Hudo!, povedali nekaj stereotipov.
Neveljaven email naslov