Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami! Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj. Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2?3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike. Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik. Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse so o tej plašni samotarki povedali Liani Buršič učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Srna je naša najštevilčnejša parkljasta divjad, ki naseljuje skoraj vse predele naše domovine. Od gora do nižin – ta na vse prilagodljiva vrsta, stara okrog 8 milijonov let, je prisotna povsod. Samcu pravimo srnjak, samici srna, mladički pa so tisti, ki so pogosto ‘žrtve’ nevednih ljudi. Previdno z ukrepi in prehitrimi reakcijami!
Pustite mladička, če ga odkrijete v travi, saj je njegova mama v bližini in se bo kmalu vrnila ter poskrbela zanj.
Srnjad je spolno zrela v drugem življenjskem letu, tako da srna v tretjem letu že rodi. Času parjenja, ki poteka od julija do avgusta, pravimo prsk. Za naklonjenost srn se srnjaki spopadajo in tak boj se lahko konča tudi usodno. Po oploditvi pa razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako je brejost podaljšana na 39 do 42 tednov. Običajno skotijo junija, praviloma samo enega mladička, lahko pa tudi do tri. V prvih tednih se hrani izključno z njenim mlekom in se doji najmanj desetkrat na dan. Poleti ima srna rdečerjav kožuh, medtem ko pozimi postane temno rjav ali celo črn. Repek je dolg le 2‒3 centimetre, zadek pa je bel in mu pravimo zrcalo. Zrcalo je pri srni srčaste, pri srnjaku pa ledvičaste oblike.
Najpogosteje se hrani z vejami, s popjem, z zelenimi listi, z zelišči, z gozdnim jagodičevjem in plodovi, kamor med drevesi uvrščamo gaber, hrast, jelko, med grmovnicami pa lesko in robido. Srnjad se prehranjuje predvsem ponoči in ima zelo rada hrano z visoko vsebnostjo vlage ter ne mara travnikov, na katerih se je prej pasla domača živina. Za sladico si privošči hrastov želod in bukov žir. Na dan se večkrat hrani, skupno kar 6 do 7 ur, vmes pa počiva in prežvekuje. Srna ima posebej oblikovan, štiridelni želodec. V vamp natlači hrano, potem pa gre v kritje. V tem času (v približno eni uri) se hrana oblikuje v svaljke in gre v kapico, kjer je dovolj mikroorganizmov, ki pomagajo hrano prebaviti. Šele od tam gre hrana v pravi želodec – siriščnik.
Srne so precej samotarska vrsta, le pozno jeseni se združijo v zimske trope. Teritorij srnjaka meri okoli 25 hektarjev, srnin okoli 5 in potreba po lastnem teritoriju se kaže le tik pred poleganjem in po njem, a še to ne tako zelo. Kaj vse vedo o tej plašni samotarki učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Trzin ter biologinja Petra Hrovatin iz ljubljanskega ZOO-ja pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Ste to jutro že povedali svojim bližnjim, da jih imate radi? Če vam besede ne gredo prav dobro iz ust, bo zadostoval objem. Tako pravijo tretješolci osnovne šole Ketteja in Murna v Ljubljani. Priložnosti, da nekoga objamemo in ga razveselimo je veliko, so povedali Petri Medved.
Ta teden v Velenju poteka že 25. Pikin festival. Otroci z narisanimi pegicami vneto raziskujejo in se igrajo. Tukaj je zaželeno, da imaš različne barve nogavic in čim bolj barvito obleko. Tu pa tam poskuša kdo dvigniti konja, vendar mu to ne uspe. To zmore samo Pika. Kaj pa vejo o Piki, so Dejanu Petku povedali otroci, ki so obiskali Pikin festival v Velenju.
Znanje tujih jezikov je za vsakega izmed nas seveda zelo pomembna lastnost. Širi naša obzorja in podira kulturne prepreke. Vedno več je tudi ljudi, ki tako ne govorijo le enega ali dveh tujih jezikov, ampak tri, štiri ali še več. Aleš Ogrin je na OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki srečal Anouk Hartmans, ki se trenutno uči že svojega tretjega tujega jezika, v načrtu pa ima učenje vsaj še dveh. Na zadnjem državnem tekmovanju iz angleščine, pa je dosegla tudi zelo lep uspeh.
Danes ob 13. (trinajstih) bo v Brežicah še posebej svečano. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo razglasil najboljšo kulturno šolo leta 2014. Izbirali bodo med 86 šolami in ocenjevali njihove obšolske kulturne dejavnosti. Posebna priznanja bodo podelili tistim šolam, ki izstopajo na posameznih področjih kulturnega ustvarjanja oziroma filmu, glasbi, literarni in folklorni umetnosti. Kakšna pa je kulturna šola, so Dejanu Petku povedali učenci 3. razreda osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče.
Bera naravnih nesreč, ki so to leto prizadele Slovenijo in njeno okolico, je velika. Pozimi je žled ohromil življenja - ni bilo elektrike, ogrevanja, marsikje je obstal železniški in drugi promet, gozdovi so utrpeli več 100-letno škodo. Te dni so za žalostne prizore poskrbele reke in potoki. O tem, kako nastanejo poplave, se je z učenci 2. A razreda OŠ Bičevje pogovarjala Andreja Gradišar.
Na Osnovni šoli Primoža Trubarja Velike Lašče veliko delajo na projektu POPSZ – na poštenosti, odgovornosti, prijaznosti, spoštovanju in znanju. Želijo prenašati te vrednote na učence, da začnejo mladi soustvarjati boljši svet. Zakaj so te vrednote pomembne, sta Dejanu Petku povedali četrtošolki Petra in Špela.
Alja Verbole se je do Osnovne šole Ledina odpravila s kolesom. Kolo, rolerji, avto, avtobus … izbor je odvisen od tega, kako dolga je pot v šolo. Učenci 3.a razreda pa so uporabili domišljijo in natresli nekaj predlogov – kako bi potovali do šole ne da bi onesnaževali okolje!
V Norveškem glavnem mestu Oslo se je letos med 5. in 7. septembrom odvijalo že 29.Evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje ETEC (European Traffic Education Competition) za otroke do 12. leta starosti. Na njem so se tekmovalci pomerili v poznavanju prometnih predpisov in spretnostni vožnji s kolesom. Udeležilo se ga je 22 ekip iz 21 evropskih držav. Slovenijo in AMZS je zastopala ekipa AMD Moste iz Ljubljane oziroma učenci šestega razreda OŠ Sostro Benjamin Habič, Špela Zagorc, Matic Alič in Katarina Zupančič. Na tekmovanju v Oslu so zasedli 9.mesto. Kako je potekalo tekmovanje in kaj jim je bilo najbolj zanimivo, so povedali Petri Medved.
Skoraj vsi se ukvarjamo s kakšno obliko športa. Tudi če nočemo moramo kdaj vseeno teči za avtobusom ali pa iti peš, ko se pokvari dvigalo. Tako nas šport spremlja vsepovsod. Zakaj pa se ukvarjamo s športom, je Dejan Petek vprašal mladike kluba za ritmično gimnastiko Narodni dom Ljubljana.
Otroci so marsikdaj in v marsičem bolj modri od odraslih. V današnjih jutranjih minutkah so nam učenci 3.a razreda Osnovne šole Ledina postregli z nasveti, kako se lahko zabavamo brez opojnih substanc, najprej pa so Alji povedali, kaj je to – alkohol.
Vsak od nas je kdaj slabe volje in v takšnih trenutkih je lepo ob sebi imeti nekoga, ki nas zna potolažiti in spraviti v dobro voljo. Nekaj nasvetov, kako to storiti, so Andreji Gradišar zaupali učenci 4. B razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja.
Novo jutro in predvsem dan prinaša nove zadolžitve in prijetne aktivnosti tudi za naše šolarje. Da je bivanje v hiši učenosti prijetno, morajo poleg učiteljev poskrbeti tudi učenci sami. Za dobro počutje v razredu je pomembno, da so si učenci dobri sošolci, so Petri Medved povedali tretješolci osnovne šole Ketteja in Murna v Ljubljani, medtem ko so ji naštevali, kakšne lastnosti mora imeti dober sošolec.
Po podatkih UNESCA je na svetu še vedno 781 milijonov odraslih, ki so nepismeni. Kar dve tretjini od tega so ženske. 58 milijonov otrok je prikrajšanih za osnovnošolski pouk, nadaljnjih 63 milijonov pa ne more ali ne sme obiskovati srednje šole. Tako nikoli ne pridobijo osnovnih veščin pisanja, branja, seštevanja. Tega, da je dobro, da znamo pisati, se zavedajo tudi četrtošolci iz Osnovne šole dr. Vita Kraigherja, s katerimi se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Besedo fotografija uporabljamo od 1. polovice 19. stoletja dalje, prvi fotoaparat pa je nastal kar 300 let prej, v začetku 16. stoletja. Tehnološki napredek je omogočil, da imamo možnost fotografiranja danes že skoraj vsi. O tem, s čim in kaj fotografirajo, se je z učenci 9. A razreda Osnovne šole dr. Vita Kraigherja Terezo, Evo in Janom, pogovarjala Andreja Gradišar. Več o fotografijranju - natančneje selfijih - pa v sobotni oddaji Kulturomat, v kateri bomo obiskali razstavo najboljših litijskih selfijev, poizkusili ugotoviti, zakaj jih delamo ter ali jih lahko dojemamo kot umetnost.
Zakaj rečemo, ko nam nekaj ni všeč, da nas to zbode? To je Petra Medved vprašala tretješolce osnovne šole Ketteja in Murna v Ljubljani. Učenci so ji povedali, da jih najbolj zbode takrat, ko se jim zgodi krivica. Še posebej pa so nejevoljni zaradi tega, ker jim bolečino nehote povzročijo tisti, ki jih imajo najraje.
Po dveh mesecih brezskrbnega uživanja ali pa sploh prvič, so šolarji danes že tretji dan odšli k pouku. Ujeti ritem zgodnjega vstajanja in sledenja pouku, zna za marsikaterega učenca biti kar naporna stvar. In kaj hitro se jim zaradi tega lahko postavi vprašanje, zakaj sploh morajo hoditi v šolo. Odgovore na to vprašanje je z Nežo, Manco, Ano in Marušo iskal Aleš Ogrin.
Šola se je začela. Kako ste preživeli prvi dan? Obrišite prah na šolski torbi, zvezkih in pogumno ter veselo v nove šolske dni. Lepo pozdravite prijatelje in učitelje. Usedite se spet za šolske klopi in pohitite novim dogodivščinam naproti. O tem, katere bodo najtežje stvari, ko boste šli nazaj v šolo, se je Dejan Petek pogovarjal z otroki, ki so obiskali Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
Danes dopoldan bodo šolski hodniki ponovno oživeli – za mize bodo sedli otroci, table bodo znova popisane, kuharice bodo pričele pripravljati malice in kosila. Znova bodo vključili tudi šolski zvonec. O tem, zakaj imajo v šolah zvonec, so se z Andrejo Gradišar še med počitnicami v Pustolovskem parku Geoss pogovarjali Maša, Eva, Jaka in Anže.
Še danes in šolska vrata se bodo za dva meseca zaprla. Prihajajo težko pričakovane počitnice! Nič več jutranjega vstajanja, testov in spraševanja! Učno snov so šolarji že zamenjali za razmišljanje, kako jih bodo preživeli. Petri Medved so učenci osnovne šole Trebnje, podružnice Dobrnič in osnovne šole Dolenjske Toplice povedali, kakšni so njihovi počitniški načrti.
Preden se odpravimo na počitnice, si moramo skrbno pripraviti kovčke in s seboj vzeti vse, kar bomo na oddihu potrebovali. Si predstavljate, kako neprijetno je, če potem kovček na poti izgubimo? Otroci 1. in 2. razreda OŠ Bežigrad iz Ljubljane so Ani Gabršček svetovali, kaj storiti v tem primeru.
Neveljaven email naslov