Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


Dobro jutro, otroci

2398 epizod

Dobro jutro, otroci

2398 epizod


Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.

Zapleteni arhitekt

10.11.2016

Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič

Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.

S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.

Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.

Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.

 

Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturahArahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.

Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.


06.06.2018

Sladice

Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.


04.06.2018

Okostnjak iz omare

V jezikovno obarvani rubriki Dobro jutro, otroci nas čaka besedna zveza iz publicističnega sveta, ki pa jo učenci z Osnovne šole Dobravlje dobro poznajo. In tudi vsi ostali, še posebej v tem politično intenzivnem obdobju … Kaj je okostnjak iz omare, čemu služi in ali mora priti na plano?


01.06.2018

Igre zunaj

Mesec junij je tu, pomladni dnevi postajajo vse toplejši in daljši in priložnosti za druženje zunaj na zraku je vedno več. Petošolci Juš, Natalija, Laura, Uroš, Timon in Marcel iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da v teh toplih dneh po pouku in ob vikendih telefone pustijo doma na polici, tudi računalnik in vse ostale elektronske naprave ostanejo kar ugasnjene, sami pa najbolj uživajo v igrah in druženju s prijatelji. Kaj vse počnejo, so povedali Tadeji Bizilj.


31.05.2018

Lakotna prilagodljivka

Že dolgo niso več redkost na naših rekah, še posebno na Ljubljanici. Ta je očitno dovolj počasi tekoča, mirne vode imajo namreč nadvse rade, da jo čedalje uspešneje poseljujejo. Vodna podgana, kot jo tudi kličejo, namreč ni naše gore list, saj so jo k nam in tudi drugam v Evropo iz Južne Amerike zanesle podjetniške ambicije rejcev za kožuhe, ki so ustanavljali gojitvene farme. Kadar ne plava in morda použije tudi kakšnega rakca, polžka ali ko spi v rovu, ki ga izkoplje na obrežju reke ali si ga prisvoji od druge živali, je precej lačna in neizbirčna vegetarijanka. Njen želodec terja obilico vodnih, obvodnih, močvirskih rastlin, menda zaužije kar četrtino svoje teže na dan. Jo prepoznate? Liani Buršič so o njej pripovedovali učenci tretjih razredov štajerske OŠ Anice Černejeve Makole in biologinja, vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.


29.05.2018

Je bolje živeti v hiši ali stanovanju?

2. r OŠ Poljane Ljubljana


28.05.2018

Sizifovo delo

Mladi iz Škofje Loke so spregovorili o tem, kdo je bil Sizif, kaj je Sizifovo delo in kaj je zanje neuresničljivo, utrudljivo in neuspešno delo …


25.05.2018

Lepo je biti otrok

Otroci imajo svoje pravice pa tudi svoje dolžnosti. Ubogati morajo starše, se pridno pripravljati na šolo in redno delati domače naloge. Tudi doma je dobro, da so aktivni pri vseh opravilih, ki so povezani z družinskim življenjem. A kljub vsem dolžnostim, ki jih imajo, učenci Timon, Laura, Marcel, Juš, Natalija in Uroš iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj pravijo, da je lepo biti otrok in da se prav nič ne veselijo odrasti. Zakaj, so povedali Tadeji Bizilj.


23.05.2018

Kako je nastalo sonce?

2. razred OŠ Poljane Ljubljana


22.05.2018

Kako so nastale zvezde?

2. r OŠ Poljane Ljubljana


21.05.2018

Druga stran medalje

Ste se že kdaj zalotili, da ste si prehitro ustvarili mnenje, da vas je zavedel prvi vtis? Da ste videli le eno stran medalje? Da ste o neki stvari vedeli premalo, da bi lahko videli vso situacijo? O tem frazemu so se razgovorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.


18.05.2018

Astronomija

Že od nekdaj so stara ljudstva gledala v nočno nebo. Na nebu so prepoznali podobe živali in mitološke junake. Poleg poimenovanj za zvezde in planete so si z legendami razlagali tudi njihov nastanek. Kakšna je legenda o nastanku vesolja, kaj vse je v naši galaksiji, kaj mladi vedo o velikem poku in črni luknji – o vsem tem bomo govorili v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! po deveti, zdaj pa prisluhnimo, kako dobro poznajo vesolje in kako pogosto se zazrejo v nebo petošolci Natalija, Laura, Marcel, Uroš, Timon in Juš iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.


17.05.2018

Čokati opraševalec

Čokat, poraščen, divje nravi in pomemben opraševalec. Zveni kot zanimiva družba? Veste kdo je naš današnji živalski sopotnik? O njem je Liana Buršič spraševala učence tretjih razredov OŠ Anice Černejeve Makole in biologinjo, vodnico v ljubljanskem ZOO-ju, Petro Hrovatin.


16.05.2018

O goznem bontonu

2. razred OŠ Poljane Ljubjana.


14.05.2018

Biti pod drobnogledom

Javne osebnosti, slavni ljudje in politiki so ves čas na očeh javnosti. Pri mladih pa se za to, da nekdo prejme več pozornosti od drugih, ponavadi uporablja nek drug izraz. O tem, kako je, ko si pod drobnogledom, smo se pogovarjali z učenci OŠ Franceta Bevka Ljubljana.


11.05.2018

Praznujemo rojstni dan

Danes lahko zaželimo vse najboljše 5.744 prebivalcem Slovenije, za katere je danes prav poseben dan. Na rojstnodnevni torti bodo namreč upihnili še eno svečko več. Kako svoj rojstni dan praznujejo Juš, Timon, Uroš, Marcel, Laura in Natalija iz 5.a in 5.b razreda Osnovne šole Matije Čopa Kranj, so povedali Tadeji Bizilj.


09.05.2018

Kaj dvigne razpoloženje?

3. r OŠ Bežigrad


08.05.2018

O letenju in vprašanjih za ptice

O letenju in vprašanjih za ptice, 3. r OŠ Bežigrad.


07.05.2018

Ogenj v strehi

O tem, kaj pomeni, da je ogenj v strehi, in kako rešiti tako napeto situacijo, ki vznemirja, razburja in jezi stanovalce, so govorili učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.


04.05.2018

Obleka naredi človeka

Vsaka generacija ljudi želi vsaj malo vplivati in spremeniti modo in tako pustiti svoj pečat v zgodovini. Kaj je danes za mlade moderno in koliko se podrejajo trenutnim modnim smernicam? Kako je z ličenjem v osnovni šoli, kakšne pričeske so dekletom in fantom všeč in kaj o modi pravijo učitelji in učiteljice? Je določen modni stil lahko tudi razlog za slabšo oceno v šoli? In ali rek »Obleka naredi človeka« še velja? O vsem tem se bomo pogovarjali v naši jutrišnji mladinski oddaji Hudo! z mladimi iz Makol, zdaj pa prisluhnimo, kaj so o modi Tadeji Bizilj povedala dekleta iz tamkajšnje Osnovne šole Anice Černejeve.


30.04.2018

Uživati sadove svojega dela

Uživati sadove svojega dela po Frazeološkem slovarju pomeni porabljati, izkoriščati rezultate narejenega, doseženega … Kako to razumejo mladi?


Stran 29 od 120
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov