Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.
S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.
Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.
Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.
Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.
Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Pájki so številčna skupina iz reda členonožcev in razreda pajkovcev v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih. Gradnja mreže je pajkov kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1500 križišč in so grajene iz 10 do 30 metrov niti. Za enkrat še ni znano kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo. In kaj o teh zapletenih arhitektih vedo učenci 2. A in B razreda OŠ Domžale ter biologinja in vodnica v ljubljanskem živalskem vrtu Petra Hrovatin? Prisluhnimo kaj so povedali Liani Buršič
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev. So številčna in uspešna skupina, v katero uvrščamo preko 40 tisoč vrst, predstavniki pa živijo na vseh celinah razen Antarktike in poseljujejo skoraj vsa življenjska okolja z izjemo morja in zraka. Prepoznamo jih predvsem po dvodelnem telesu s štirimi pari nog in značilnosti, da izločajo svilo, iz katere številni predstavniki izdelujejo mreže za lov. Pajki so pipalkarji, kar pomeni, da imajo ob ustih par okončin – pipalk, ki so pri pajkih preobražene v strupnike, s katerimi ubijejo svoj plen. So skoraj izključno plenilska skupina, ki se prehranjujejo pretežno z žuželkami, vendar se med seboj razlikujejo po strategiji lova. Poleg pajkov, ki gradijo mreže je mnogo takih, ki aktivno zalezujejo plen, ali pa posnemajo barvni vzorec podlage in čakajo nanj v zasedi. Strupnike uporabljajo tudi v samoobrambi in čeprav velika večina pajkov ne more poškodovati človeka, imajo predvsem v zahodni kulturi slab sloves. Nekoliko bolj priljubljeni so le ptičji pajki, ki jih pogosto gojijo teraristi.
S pajki se znanstveno ukvarja araneologija, panoga arahnologije. Zaradi težavnega določanja in nepriljubljenosti so precej neraziskana skupina in po nekaterih ocenah živi danes še trikrat več vrst, kot jih je opisanih.
Gradnja mreže je kompleksen, prirojen vedenjski vzorec na katerega vplivajo številni okoljski dejavniki in tudi fiziološko stanje pajka. Različne predilne bradavice izločajo dva tipa niti; strukturne niti so nelepljive, lepljive lovilne niti pa imajo zunanjo plast iz nepolimeriziranih aminokislin. Različne vrste pletejo različne tipe mrež. Najenostavnejši tip so le posamezne niti, napete iz skrivališča, ob katere zadene plen, pajek pa te vibracije začuti in plane nadenj. Iz tega tipa naj bi se razvila lijakasta mreža s prepletom niti tudi izven skrivališča, iz te pa ikonična kolesasta mreža, kakršne gradijo križevci in sorodne družine pajkov. V mreže tega tipa se premikajoč plen zaleti in prilepi na lepljive niti, pajek pa to začuti na podlagi vibracij, ki ob tem nastanejo.
Natančna oblika kolesaste mreže in njena lokacija sta odvisna od strategije lova. Navpične mreže križevcev so za lov na vodoravno leteče žuželke, vodoravno položene kolesaste mreže pa ujamejo žuželke, ki izletavajo navpično iz vegetacije. Pajek lahko čaka na plen bodisi v sredini mreže bodisi skrit med rastlinjem ob njej. Kompleksnejše mreže imajo lahko tudi do 1.500 križišč in so grajene iz 10 do 30 m niti. Mokre niti se po nekaj dneh izsušijo, zato pajki vsak dan nadomestijo vsaj lepljivo spiralo. Odstranjene niti požrejo in aminokisline ponovno uporabijo. Zaenkrat še ni znano, kako lahko pajki hodijo po lastni mreži, ne da bi se prilepili nanjo.
Pajki so že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oz. strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z mnogo nogami. Gre verjetno za psihološko potencirano instinktivno reakcijo na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojena. Večina pajkov piči le v samoobrambi in njihov strup ne more škodovati človeku, saj so njihove pipalke prekratke ali prešibke, da bi predrle kožo. Z izjemo nekaterih zelo agresivnih pajkov z močnim strupom, kot je avstralski Atrax robustus, človeku niso pretirano nevarni in v celotnem 20. stoletju je bilo po vsem svetu okrog 100 primerov smrti, ki so jih lahko zanesljivo pripisali piku pajka.
Za slovensko ozemlje je znanih približno 700 vrst pajkov. Med najpogostejšimi in najbolj znanimi je navadni križevec (Araneus diadematus), ki živi v vrtovih, ob gozdnih robovih ter na jasah po vsej Evropi in v delih Severne Amerike. Kaj vse pa so o pajkih povedali učenci 2. a in b razreda Osnovne šole Domžale ter biologinja iz ljubljanskega ZOO-ja Petra Hrovatin pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V Sloveniji imamo 212 občin, vsako s svojim županom ali županjo. Čeprav se nam zdi skoraj samoumevno kaj župan počne, ali pa vsaj kaj bi moral početi, je županovanje le funkcija, ki ne preneha po poteku delovnega dne. Tretješolce na Osnovni šoli Toneta Čufarja je Alfred Gei povprašal kaj po njihovo dela župan. Omenili so nekaj njegovih delovnih, pa tudi domačih obveznosti.
Na današnji dan pred skoraj 300 leti se je na Dunaju rodila cesarica, ki je najbolj zaznamovala vladavino Habsburžanov – reformatorka Marija Terezija. Vsem dobro poznana je tudi njena šolska reforma, ki je leta 1774 uzakonila splošno šolsko obveznost, tako za fante kot dekleta. Šola v času Marije Terezije, ki je habsburškim deželam vladala 40 let, se je seveda po marsičem razlikovala od današnje. Kaj vse vedo o šoli nekoč, so Dominiki Ahačič povedali petošolci Osnovne šole Danile Kumar.
Pri nas lahko slona vidite le v živalskem vrtu, največja žival na kopnem pa nastopa tudi v pravljicah, zgodbah, šalah in frazemih. Slon v trgovini s porcelanom je izraz, ki ga poznajo v kar 31 jezikih in označuje nekoga, ki s svojim nerodnim in grobim obnašanjem povzroči škodo. Mladi bolj poznajo izraz neroden kot slon, čeprav, kot bomo izvedeli od biologinje Irene Furlan iz ljubljanskega živalskega vrta, to sploh ni res.
Pomlad je že v polnem razcvetu in za ta letni čas radi pravimo, da nas »razganjajo hormoni«. Slovar slovenskega knjižnega jezika piše, da je hormon snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu. Odraslim je »norenje hormonov« precej znana zadeva, mlajši pa imajo za hormone svojevrstne razlage. Z učenci 4. A razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora se je pogovarjala Monika Kern.
Pomembno je sodelovati in ne zmagati. To je načelo, ki bi se ga morali držati prav vsi, ki tekmujejo, pa naj bo to v športu, znanosti, pri računalništvu, kemiji, fiziki ali matematiki. Kaj tekmovanja pomenijo vrhunskim mladim športnicam Maruši Mišmaš, Lauri Višnar in Taji Smukavec, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Plača je znesek, ki ga delavec dobi za svoje delo. Nekatera dela so v naši družbi bolj cenjena in zato tudi bolje plačana. Vsak uslužbenec si za pošteno delo zasluži tudi pošteno plačilo. O plačah- minimalnih, visokih, rednih in "pravičnih" se je Manca Udovič pogovarjala z učenci Osnovne šole Trnovo v Ljubljani.
Počitnic je za šolarje konec, nacionalno preverjanje znanja in splošna matura pa sta včeraj od mladih že zahtevala zbranost in znanje. Upamo, da tako kmalu po počitnicah niso imeli prazne glave. O praznih glavah pa tokrat učenci, ki prihajajo iz Osnovne šole Préserje, nevrolog dr. Blaž Koristnik in Špela Šebenik.
Učence šestih in devetih razredov osnovnih šol po Sloveniji v maju čaka pisanje obveznih Nacionalnih preverjanj znanja. Poleg preizkusa matematike, ki ga pišejo danes, devetošolce čaka še preizkus iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Letos so izmed obveznih predmetov izbrali tuji jezik, tehniko in tehnologijo, kemijo ter domovinsko in državljansko kulturo in etiko. Slednjo bodo kot tretji predmet pisali tudi na Osnovni šoli Štore pri Celju. Kaj devetošolcem iz Štor pomenijo NPZ-ji in kako se na nanje pripravljali, je poizvedela Betka Burger.
Na današnji dan goduje sv. Florjan, zavetnik vseh gasilcev, zato danes obeležujemo tudi mednarodni dan gasilcev. S svojo hrabrostjo se izkažejo, ko jih ljudje najbolj potrebujemo - v primeru naravnih nesreč, požarov, pa tudi pri raznih drugih nevšečnostih, ki se pripetijo. Katere lastnosti pa mora imeti gasilec za opravljanje svojega dela je Alfred Gei povprašal tretješolce na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru.
V šolah dela veliko različnih delavcev – učitelji, hišniki, snažilke, kuharice, tajnice. Otroci med njimi po navadi izberejo svojega najljubšega. Tretješolci z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi so Andreji Gradišar povedali, koga imajo najraje oni.
Dan brez plesa je izgubljen dan. Danes pa čisto zagotovo. Na dan, ko se je leta 1727 rodil utemeljitelj sodobnega baleta Jean-Georges Noverre, plesni navdušenci praznujejo svetovni dan plesa. Slavna ameriška koreografinja Martha Graham je nekoč dejala, da je ples skriti jezik duše. Kako pa je videti ples skozi oči učencev 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, je poizvedela Polona Žučko.
Brez glasbe bi bilo življenje ena sama velika napaka, je napisal nemški filozof in skladatelj Friedrich Nietzsche. Nekateri igrajo različne inštrumente, drugi skladajo melodije, tretji pojejo. In če nekdo res lepo poje, pravimo, da poje kot slavček. O tem smo se pogovarjali z otroki z OŠ Leskovec pri Krškem, od ornitologa Tomaža Miheliča iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenija pa smo izvedeli več o slavčku. Mogoče pa angleško ime za tega sijajnega ptiča pevca (nightingale) razkriva eno izmed njegovih lastnosti, ki vam jo izdamo v oddaji Dobro jutro, otroci.
Po podatkih Organizacije združenih narodov je trenutno po svetu v vojnah udeleženih okoli 230 milijonov otrok. Ne samo, da so otroci priča oboroženim spopadom, skoraj 15 milijonov jih mora v vojnah tudi aktivno sodelovati. O vrstnikih, ki živijo na vojnih območjih, so razmišljali učenci Osnovne šole Bistrica pri Tržiču. Z njimi se je pogovarjala Dominika Ahačič.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Organizacija združenih narodov je leto 2015 razglasila za mednarodno leto tal. Ta so za ljudi izjemno pomembna, saj v njih uspevajo rastline, ki nam omogočajo preživetje. Da v njih ali na njih najdemo še veliko drugih zanimivih stvari in bitij, pa so Andreji Gradišar povedali tretješolci z OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je begunec definiran kot oseba, ki beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo. Zadeve seveda niso tako preproste, kot je preprosta ta razlaga. Begunci nam kažejo nazorno sliko globalnega problema, saj se njihovo število vsako leto povečuje. Kaj o vzrokih za begunsko problematiko vedo učenci 4. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, je poizvedela Polona Žučko.
Pomlad se je vrnila. Zemlja je kot otrok, ki pozna poezijo je napisal Rilke. Vse najboljše, planet Zemlja! Želim ti čista morja, neokrnjeno naravo, da živalske vrste ne bodo več izumirale in čim manj izpušnih plinov. Predvsem pa ti želim, da bodo ljudje poskrbeli za tvojo lepoto in zdravje. Želim ti čim več ekološko ozaveščenih mladih, kot so Nika, Sara in Aljaž.Mladi iz osnovne šole Dravlje so zmagali letošnje tekmovanje Ekokviz ter si prislužili laskavi naziv Ekoface. Kdo je Ekofaca in kaj so njegove naloge, so povedali Gei Saje.
Pomlad je že potrkala na naša vrata. Toplejše in daljše dneve lahko izkoristimo za izlete v naravo. Narava nam daje veliko več, kot si kdaj mislimo. V naravi se da z nekaj iznajdljivosti in znanja varno preživeti. In na kakšen način bi zase poskrbeli mladi, če bi morali dlje časa preživeti v naravi? Svoje ideje so učenci 4. B razreda Osnovne šole Matije Valjavca iz Preddvora zaupali Moniki Kern
Scenaristi, režiserji, producenti, snemalci, asistenti, kamermani, tonski mojstri, lučkarji – pri snemanju filma sodeluje kar nekaj ljudi. Kakšno vlogo bi prevzeli šolarji z Osnovne šole Bežigrad, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Slovar slovenskega knjižnega jezika definira dolg kot nekaj, kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju. Zadolžujejo se bogati in revni – skoraj vsi ljudje so že kdaj morali odplačati dolgove, v katerih so se znašli zaradi najrazličnejših razlogov. Problem so zadolžitve najrevnejših, saj ti še veliko težje pridobijo sredstva za poravnavo dolgov. Petošolci iz Osnovne šole Ledina v Ljubljani so razmišljali, kaj vse razumemo pod pojmom dolga. Z njimi se je pogovarjala Betka Burger.
Neveljaven email naslov