Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
V današnji oddaji Dobro jutro, otroci nam osnovnošolci svetujejo, kako se najlažje sprostiti, ko nas mučijo naporne šolske, izvenšolske in delovne obveznosti. Sami stres najlažje obvladujejo z meditacijo, s športom ali pa se odpravijo na sprehod s hišnim ljubljenčkom. Z otroki se je pogovarjala Lara Gril.
Škotska. Dežela ....no, prisluhnite, kaj vse so tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa o tej zeleni otoški državi zaupali Liani Buršič.
Poklic fizioterapevta je pri nas in v tujini vedno bolj iskan in cenjen. Razloge bi lahko iskali v načinu življenja sodobnega človeka, ki vedno več sedi in se vedno manj giblje. Fizioterapevt je strokovnjak, ki z različnimi tehnikami in metodami zdravi poškodbe in bolezni ter njihove posledice. Biti fizioterapevt ni poklic, temveč življenjsko poslanstvo. Delo z ljudmi je velika odgovornost, še posebej, če vplivamo na kakovost njihovega življenja. Koliko poznajo ta poklic najmlajši iz Osnovne šole Toneta Pavčka iz Mirne Peči, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Po mnenju štajerskih osnovnošolcev sta najpomembnejši nalogi novinarja branje vremenske napovedi in intervjuvanje. Kako se stvari streže, nam v današnji oddaji otroci pokažejo kar sami. Mladi nadobudni novinarji so spraševali Laro Gril.
Končno smo dočakali pravo zimo, zato nam bodo otroci s I. osnovne šole Celje povedali, kako se moramo obleči, da nas ne zebe. In kako, ko pada sneg ...
Dežela, stisnjena v sendvič in dežela, kjer dom nosi na hrbtu konj. Tako so jo tudi orisali tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Mehkoba, srčnost in vedri duh pa tudi ljubezen in veselje do dela z otroki so glavne lastnosti, ki jih mora imeti pri svojem poklicu vzgojitelj. Tudi komunikativnost, ustvarjalnost in sposobnost vživljanja v svet otrok mu ne sejo biti tuji, saj le tako najmlajši v vrtec in varstvo hodijo z veseljem, ker se tam počutijo sprejeti in varni. Kako vzgojiteljski poklic vidijo tretješolci iz ljubljanske Osnovne šole Prule, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Hoditi po tankem ledu. V teh vremensko hladnih dneh dobesedno, pa tudi simbolno lahko. Kaj pomeni ta frazem – hoditi po tankem ledu? Liana Buršič je spraševala tretješolce s kranjske OŠ Matije Čopa.
S prvim januarjem smo vstopili v leto 2020. Kot se spodobi, si vsako leto zadamo novoletne zaobljube, na katere pa lahko kaj kmalu pozabimo. Tako kot vsak petek so nam tudi tokrat otroci podali kar nekaj pametnih nasvetov. Tretješolce iz 1. osnovne šole Celje smo povprašali, kako naj se držimo novoletnih zaobljub, kaj vse so lahko novoletne zaobljube in kakšne naj si zadajo njihovi starši?
Dežela, sicer obilno zelena, ki smo jo lani žal videli tudi eruptivno ognjeno. Kako pa jo vidijo tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa? Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Novo leto je tu in še posebej nestrpno so ga pričakovali najmlajši. Kaj vse zase in za vas poslušalke in poslušalce želijo v novem letu, so Alešu Ogrinu povedali otroci, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Le še en dan nas loči od najbolj glasnega večera v letu. Liana Buršič je v pogovoru s tretješolci s kranjske OŠ Matije Čopa poskušala izvedeti, zakaj se mu reče silvestrski večer in kaj to pravzaprav zares pomeni.
Štajerski osnovnošolci bi radi, da se med vikendom tla v hiši spremenijo v trampolin, ne branijo pa se niti sobotne igre s hišnimi ljubljenčki in preživljanja časa z dedkom in babico. Pogovarjali so se z Laro Gril.
Še samo dvesto let nazaj je na njem živela ptica s premerom kril treh metrov! Marko Polo je zapisal, da lahko prenese slona iz Afrike in nazaj. O otoku, ki je podpisan tudi s slovensko dobroto se je Liana Buršič pogovarjala z drugošolci s kranjske OŠ Matije Čopa.
Danes praznujemo božič, tradicionalni krščanski praznik. Katoličani in protestanti se na ta dan spominjajo rojstva Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. O prazniku pa so razmišljali tudi najmlajši, ki obiskujejo I. osnovno šolo Žalec. Alešu Ogrinu so povedali, kaj je božič in kako ga praznujejo.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Zima je k nam prišla tudi glede na koledar, poleg snega pa v nekaterih delih sveta prinaša še en lep nebesni pojav – polarni sij. Ta nastane, ko električno nabiti delci magnetosfere pridejo v stik z Zemljinim ozračjem in zasvetijo. Ga poznajo tudi tretješolci z OŠ Škofja Loka-Mesto? Odgovore je izvedela Špela Šebenik.
Vsak otrok ima svojo sobo. Prostor, v katerem se igra, uči in navsezadnje tudi spi. Otroška soba je svet skrivnosti, čarovnij in magičnih živali, ta svet pa je občasno treba tudi pospraviti. Kar pa je za vsakega otroka strah in trepet. Kot vsak petek nam tudi v današnjem jutru otroci podajajo pametne nasvete. Tokrat so se tretješolci iz Osnovne šole Preserje domislili prav posebnih nasvetov, najpogostejši odgovor, pa je ta, da naj sobo otrokom pospravijo kar starši.
Neveljaven email naslov