Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Današnji dan poleg svetovnega dneva otrok zaznamuje tudi dan slovenskih splošnih knjižnic. Zagotovo je otrokova pravica tudi to, da bere kakovostno pisano besedo, ki jim jo mnogokrat ob obisku splošne knjižnice pomagajo izbrati knjižničarji. Zato so otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Antona Globočnika Postojna, Alešu Ogrinu povedali, kakšno je delo knjižničark in knjižničarjev.
Ob torkovih jutrih z najmlajšimi raziskujemo svet poklicev. Najpomembnejše naloge poklica, o katerem bomo skozi otroško razmišljanje več slišali v naslednjih minutah, so pomoč, svetovanje, legitimiranje, opozorilo, prijetje in pridržanje, zavarovanje, informiranje o posameznem dogodku, preprečitev posameznega dejanja in drugo. Govorimo seveda o poklicu policista, ki v glavni vlogi zagotavlja varnost ljudi in premoženja. O tem, kako si ta poklic predstavljajo in ali bi nekoč radi tudi sami oblekli policijsko uniformo, so Tadeji Bizilj več povedali tretješolci iz Osnovne šole Orehek Kranj.
Odrasli imamo z bankami veliko opravkov, otroci skoraj nič. Ali torej vedo, kaj je bančno posojilo, o čemer v zadnjem mesecu v medijih veliko govorimo? Špela Šebenik je preverila pri tretješolcih z OŠ Škofja Loka – Mesto.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Z najmlajšimi, ki obiskujejo I. osnovno šolo Celje, smo tokrat malo obudili spomine na poletje, saj smo govorili o tem, kakšna država je Hrvaška. Ker otroci večinoma tja odhajajo na morje, državo poznajo in ob razmisleku so imeli kar nekaj zanimivih domislic.
Čeprav človek še delovanja svojega planeta ne pozna ravno dobro, so se njegove misli že od nekdaj dvigale tudi proti vesolju. Neskončnost je privlačna in zato so znanstveniki z razvojem tehnologije lahko v vesolje začeli pošiljati tudi različne raziskovalne instrumente. Tako je bilo na današnji dan leta 1971 v orbito Marsa utirjeno plovilo Mariner 9, Nasina medplanetarna vesoljska sonda. S tem je postalo prvo plovilo, ki je postalo umetni satelit drugega planeta. Na Zemljo je po tem, ko je doseglo osvoj cilj, pošiljalo neprecenljive slike, odkrilo pa je tudi sistem kanjonov, ki so jih poimenovali po njem. Z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Antona Globočnika Postojna, je Aleš Ogrin ob obletnici dogodka govoril o tem, kako znanstveniki raziskujejo vesolje.
V naših torkovih jutranjih modrovanjih skupaj z najmlajšimi spoznavamo različne poklice skozi njihove oči. Tokrat potujemo v ordinacijo, in sicer v zobozdravstveno. Zobozdravnik je sicer oseba, s katero se ne želimo prav pogosto srečevati, če se le da, a če imamo težave z zobmi, je bolje strah pred zobozdravniškim stolom čimprej premagati, saj jih bomo le tako lahko odpravili in se znebili bolečin. S Tadejo Bizilj so o poklicu zobozdravnika razmišljali tretješolci iz Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Izraz, da je nekdo copata, izhaja iz sveta odraslih, večkrat ga uporabimo takrat, ko govorimo o odnosu med ženo in možem. Pa ta izraz poznajo tudi otroci?
Med vikendom ali prazniki otroci starše najraje zbudijo z muziciranjem, pripravo sanjskega zajtrka ali nagajanjem. O izvirnih idejah se je s tretje- in četrtošolci tokrat pogovarjala Lara Gril.
Čas je za potep. Ne gremo sicer daleč, za slabi dve minuti se bomo namreč preselili v Italijo. Lara Gril je otroke z OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec vprašala, kaj vse vedo o tej državi.
V dneh, ko so Združene države formalno obvestile Združene narode o uresničitvi odstopa od pariškega podnebnega sporazuma, je prav, da se spomnimo tudi na akcije, ki jih za ohranitev našega planeta izvajajo okoljevarstvene organizacije. Prav na današnji dan leta 1971 je tako Greenpeace izvedel svojo prvo. Na Aleutske otoke so takrat na protestno plovbo poslali istoimensko ladjo, saj je vlada ZDA tam izvajala podzemeljska jedrska testiranja. O varovanju okolja pa so pred to obletnico kritično razmišljali tudi otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Antona Globočnika Postojna. Z Alešem Ogrinom so govorili o tem, kako lahko poskrbimo, da narava ne bo tako zelo onesnažena in koliko smeti opažajo v okolici, kjer živijo.
Ni veliko poklicev, pri katerih bi morali med službo znati jokati, se glasno smejati, plesati, peti in kdaj celo spremeniti svoj glas ali zunanjo podobo. A dobri igralci zmorejo vse to in še več. Nastopajo v gledališčih in filmih, na televiziji, video posnetkih in na radiu, s svojim glasom in gibi telesa gledalcem in poslušalcem izražajo ideje dramatika, scenarista in režiserka, pri delu uporabljajo svoja čustva in izkušnje. Igralec porabi veliko časa za učenje besedil in vaje, a ni dovolj, da si le zapomni besedilo – dober igralec mora znati prepričljivo predstaviti osebo, ki jo igra. Ali bi tudi sami radi kdaj stali na odru in pred kamerami in kako zahteven se jim zdi poklic igralca, je Tadeja Bizilj vprašala tretješolce iz Grosuplja.
V Sloveniji smo imeli od leta 1992 do 2019 več kot 30 preiskovalnih komisij Državnega zbora, katerih naloga je voditi parlamentarno preiskavo, zbirati in urejati gradivo za preiskavo in preskrbeti potrebno dokazno gradivo, v državnem zboru pa je bilo sprejetih le 12 njihovih končnih poročil. Kaj je preiskovalna komisija in kaj delajo njeni člani, smo vprašali tudi tretješolce iz Kamnika.
Kdo je dober voznik in kdo ni? Ali je mami boljša voznica kot oči? Kaj smemo in česa ne smemo početi med vožnjo? O tem, kako biti dober voznik, so se razgovorili tretješolci iz Waldorfske šole v Ljubljani.
Že več kot tri leta v medijih ne mine teden, da ne bi omenjali brexita. Izstop Velike Britanije iz Evropske unije je na referdumu 23. junija 2019 izglasovalo slabih 52 % njihovih volivcev, datum izhoda pa se nenehano spreminja. Kar dolgo časa je bil rok za izhod postaljen na 31. oktober. A če odrasli vemo, kaj pomeni skovanka brexit, nas je zanimalo, če jo poznajo otroci? Naši sogovorniki so bili učenci 3. razredov OŠ Frana Albrehta Kamnik.
Bliža se nam noč čarovnic in marsikatero hišo bodo v teh dneh krasile bolj ali manj domiselno izrezljane buče. Ta običaj, ki se je k nam priselil iz Zahodnega sveta, izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, ki še danes v temi tava naokoli z izdolbeno repo, v kateri ima žerjavico. In če še niste izrezljali svoje buče, so Aleš Ogrin in otroci z OŠ Antona Globočnika Postojna za vas pripravili nekaj nasvetov, kako se lotite tega opravila. Povedali pa so tudi, kakšno bučo bi pripravili sami.
Lepa izrezljana omara, čudovit naslanjač ali miza z edinstvenim mehanizmom za vrtenje – če si mizar, ti tega ni težko narediti. Mizarji nenavadne kose pohištva izdelujejo ročno, po svojih načrtih ali po načrtih drugih. Sprejemajo torej naročila za lesne izdelke, po potrebi narišejo načrt ali skico ter pripravijo seznam materiala in pripravijo les in pomožne materiale za obdelavo oziroma vgradnjo hlodovine, plohov, desk, letev ali plošč. Tadeja Bizilj se je o poklicu mizarja pogovarjala s tretješolci iz Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje.
Eden izmed čarov radijskega dela je tudi ta, da nikoli zares ne vemo, kakšne odgovore bomo dobili na zastavljeno vprašanje. Tako smo na enem izmed snemanj najmlajše vprašali, kaj mislijo, da je radioaktivnost. Izvedeli smo, da je to pravzaprav naše radijsko delo. Ob tem pa so mladi ugotovili, da so radioaktivni tudi sami, saj so bili pred radijskim mikrofonom. Kako se torej povezujeta radio in radioaktivnost, so Alešu Ogrinu povedali otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Horjul.
Jesenske počitnice so pred vrati. O tem, kako jih preživeti, smo povprašali učence Waldorfske šole Ljubljana. Njihovi predlogi vam bodo dali marsikatero idejo o tem, kam odpotovati in kako jih preživeti, če ostanete doma.
Neveljaven email naslov