Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Z izumom avtomobila smo ljudje dobili prevozno sredstvo, s katerim so naenkrat vse razdalje postale dosegljive. A na drugi strani je s tem izumom nastalo sredstvo, ki močno onesnažuje naš planet, saj avtomobilski motorji na notranje izgorevanje ustvarjajo veliko količino toplogrednih plinov. In Zemlji lahko ob njenem današnjem dnevu zaželimo, da v taki obliki čim hitreje izginejo. O tem, kakšen bi bil svet brez avtomobilov, smo se pogovarjal z otroki, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Slovenci smo znani po tem, da radi gradimo hiše. Ne le zase, tudi za prihodnje generacije. Vsekakor so večini še vedno ljubše od blokov. Vas zanima zakaj? Prisluhnite, kaj so Liani Buršič povedali učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja
Prihodnost je stvar, ki zanima vse izmed nas. Želeli bi si dobiti odgovore na vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka in koga vse bomo še spoznali. Vsak si jo seveda predstavlja po svoje. Kako jo vidijo najmlajši, so povedali tretješolci z Osnovne šole Vransko-Tabor.
Kava ali čaj, za otroke sploh ni pravo vprašanje, kot boste lahko slišali. Za odrasle pa že, kot pravijo učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
April velja za muhast mesec, kar zadeva vreme. Zato vremenoslovci najbrž nimajo lahkega dela. Kaj sploh dela vremenoslovec, je smo vprašali tretješolce z OŠ Kolezija v Ljubljani.
Biti zaljubljen je lepo. Takrat občutimo veliko srečo in neizmerno privlačnost do osebe, ki nam je ''zmešala glavo''. Ljubezen nas kdaj pripravi tudi do tega, da naredimo kakšno stvar, ki je drugače ne bi naredili nikoli. Kako in zakaj pa se sploh zaljubimo, so povedali otroci, ki obiskujejo Osnovno šolo Vransko-Tabor.
Rojstni dan je za vsakega od nas prav poseben dan. Čeprav smo z njim vsako leto starejši pa je to obenem priložnost, da se poveselimo v družinskem krogu in s prijatelji. Kako svoj rojstni dan praznujejo tretješolci iz Osnovne šole Matije Čopa Kranj in česa na rojstnodnevni zabavi ne sme manjkati, je zanimalo Tadejo Bizilj.
Doma pridelana zelenjava, zelišča, sadje – vse to je pravo razkošje! Še posebej ob zavedanju, da je hrana vse dražja pa tudi vse bolj osiromašena hranil ali celo zastrupljena zaradi invazivnih gnojil. Domači vrt, če je le možno, se sliši kot odlična rešitev za samopreskrbo družin in posameznikov. O tem, ali bi imeli svoj vrt, smo se pogovarjali z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Toneta Čufarja. Avtorica oddaje je Liana Buršič.
Menda je samostojnost tudi odgovornost. Zato bi lahko vprašanje o tem, kaj samostojnost pravzaprav je, imelo zelo veliko različnih odgovorov. Pomeni to, da si najmlajši že upajo biti sami doma, ali da znajo nekaj sami skuhati? O samostojnosti in tem, kaj menijo, da pomeni biti samostojen, smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Jurija Vege Moravče.
Še ne tako dolgo nazaj so šolarji zelo radi povedali, da sta njihova najljubša predmeta - odmor in malica. Razigrano, a ne v šali:) No, tokrat so drugošolci z ljubljanske OŠ Ledina Liani Buršič povedali drugače, o svojih najljubših predmetih.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
6.45 je ura in tako kot odrasli se počasi tudi otroci pripravljajo na nov dan v vrtcu ali šoli. Drugošolci Ema, Amadeja, Vid, Marko, David, Lara in Naida iz ljubljanske OŠ Franca Rozmana Staneta pravijo, da v šolo zelo radi hodijo in to prav vsak dan. Ne verjamete? Prisluhnite jim. Z njimi se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Oh ja, ta digitalna, informacijska doba! Tako zanimiva in navdihujoča pa hkrati tako odmikajoča od preprostih, potrebnih drobnarij analognega vsakdana. Med tistimi ”nujnostmi”, ki jih je prinesla, je tudi telefon. Zakaj ga zares potrebujemo in ali je res nepogrešljiv? Liana Buršič se je pogovarjala z učenci 2.B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Največ ljudi na svetu govori, pričakovano, mandarinščino oz. kitajščino, več kot 830 milijonov. Španščina je materni jezik 400 milijonov ljudi, angleščina pa okoli 330 milijonom ljudi. Če bi pogledali vrstni red glede na to, koliko ljudi uporablja nek jezik, pa bi se angleščina seveda znašla tik pod vrhom ali pa celo na njem. Ali število govorcev nekega jezika kaj pomeni tretješolcem, boste izvedeli v rubriki Dobro jutro, otroci. Učenci OŠ Hudinja iz Celja so povedali, katerega tujega jezika bi se radi naučili in zakaj.
V svetu večopravilnosti ljudje pozabimo na nujen sestavni del dobrega počutja in zdravja – počitek. Kaj to sploh je? Še vemo? K sreči, mladi še. Liana Buršič se je o počitku pogovarjala z učenci 2. B razreda ljubljanske OŠ Ledina.
Kakšen bi bil urnik za tretji razred, če bi ga sestavljali učenci sami? Odgovarjajo tretješolci z OŠ Hudinja iz Celja.
Naši mladi sogovorniki z OŠ Šmartno pri Litiji imajo doma že kar nekaj domačih živalih, bomo slišali v rubriki Dobro jutro, otroci. Izvedeli pa smo tudi, kdo skrbi zanje in katero domačo žival si tretješolci še želijo imeti …
Čeprav so še daleč od trenutka, ko bodo imeli volilno pravico, si znajo tudi otroci predstavljati, kako se vodi državo. A njihove ideje o tem, katerim vrednotam bi v svojem razvoju morala slediti država, se zelo razlikujejo od dejanskega stanja. Kako bi sami vodili državo, če bi imeli to možnost, so povedali otroci z Osnovne šole Rakek.
Količino dela je treba, če se le da, prilagajati. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se tega nabere preveč. To velja tako za tiste, ki hodijo v službo, kot tudi za otroke v šoli. Testi, spraševanja, premalo časa za igro … Kar nekaj debat je že bilo odprtih glede te tematike, končnega odgovora o tem, ali so otroci zares preobremenjeni, pa še niso oblikovale. O tem, kaj preobremenjenost pomeni za osnovnošolce, so govorili učenci Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica.
Neveljaven email naslov