Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
2398 epizod
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je »zvitorepka«. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja. Še vedno je zelo preganjana, saj jo lovijo tudi zaradi njenega prelepega krzna. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič o tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Lisica je najbolj razširjena zver na svetu. Pri hrani in življenjskem prostoru ni izbirčna temveč prilagodljiva in previdna. Od tu verjetno tudi izvira oznaka, da je zvitorepka. Čeprav je na nizkih nogah, urno teče in dela 3 do 4 metre dolge skoke. Je dokaj dobra plavalka, po položnejših deblih pa lahko tudi pleza. Lisice med seboj komunicirajo z govorico telesa in dokaj širokim naborom različnega oglašanja.
Navadna lisica ima okoli 50 podvrst, ki jih krasijo kožuhi različnih barvnih odtenkov. Ta simpatična žival spada v družino psov in red zveri. V to isto skupino so vključeni tudi volkovi, šakali, kojoti, dingi in divji psi. Nekateri pa celo verjamejo teoriji, da je lisica eden izmed prednikov psa, vendar so tu mnenja deljena.
Njen rep je dolg in košat in na koncu bel, celo telo pa je dolgo od 60 do 90 cm, medtem ko rep zavzame od 35 do 50 cm. Živi posamezno in je samotarka, redkeje jo najdete v manjših skupinah. Lisica si izkoplje svoj brlog (lisičino) pod drevesnimi koreninami ali pa zasede zapuščeno jazbino. Brlog ima številne vhode in rove, da se v nevarnosti lahko izmuzne. Njeno življenjsko območje meri od 2,5 do 15 km2. Lisica jé vse, okrog hodi v glavnem ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Večino njene hrane sestavljajo glodalci (do 90 %), jé pa še ptiče, žabe, rake, polže, žuželke in njihove ličinke, ribe ter sadje. Na dan potrebuje približno 500 g hrane.
Poleg njenih naravnih sovražnikov (volk, ris, planinski orel) tudi tukaj ne moremo mimo človeškega faktorja in krutega poseganja v naravo. Zavoljo prestiža, ki ga nudi krzno različnih barvnih odtenkov, ljudje pobijajo tudi lisice. Iz krzna, ki je vedno modno in obstojno, izdelujejo plašče, jakne, ovratnike, manšete, obrobe in podloge. Krznene obrobe so tudi na škornjih, rokavicah, kapah, denarnicah in celo na copatih. Krznena oblačila tako še vedno izkazujejo nek statusni simbol. Tudi v Sloveniji obstajata krznarski farmi, kjer vzrejajo tudi lisice. Proti temu se bori vse več ljudi, ki imajo radi živali in njihovo pravico do karseda mirnega, svobodnega življenja brez krutega človeškega poseganja in okoriščanja. Nekatere države so krznarske farme že prepovedale, vendar Slovenije še ni med njimi! Za krznen plašč je potrebno ubiti 15‒20 lisic.
V posnetku prisluhnite kaj so tej zali zvitorepki povedali učenci 3. a, b, c in č razreda OŠ Mengeš in vodnica v ljubljanskem ZOO-ju, biologinja Petra Hrovatin.
Kako lepo bi bilo, če bi vedeli vse. Si mislite, o čem vse bi lahko v tem primeru modrovali. Znanje je v današnji družbi ena največjih vrednot. Zato se ljudje šolamo in se na različne druge načine izobražujemo in si s tem širimo obzorja. Čeprav verjetno marsikdo med nami zase misli, da je najpametnejši človek na svetu, je resnic več.
Ah, vreme … vse nas zanima, a hkrati se prav nihče od nas laikov na vremenske napovedi zares ne spozna. Spoznamo pa se na negodovanje, no, in tudi znamo povedati kdaj nas kaj moti in kako vreme na nas vpliva. Ker vpliva pa ….kot boste lahko slišali tudi v pogovoru Liane Buršič s tretješolci z OŠ Ledina v Ljubljani.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Vse na nas in v nas ima nek smisel. A roke so tiste, ki nas bodo zanimale tokrat. Ker so za objeme, za delo, za poljube, za rokodelske spretnosti in veščine za katere pa včasih kar pozabimo kako dragocene so. Liana Buršič se je s pomočjo Luka, Taja, Maksim, Jurija, Gaje, Lene in Maše, tretješolcev z OŠ Ledina v Ljubljani spomnila na to kaj vse občudujemo pri rokodelcih in kaj bi tudi sami radi obvladali ….
Ali veste, da se ljudje v povprečju zlažemo trikrat na dan. Ob tem pa smo laži prek različnih kanalov vsak dan tudi sami deležni še precej več. Vzrokov da se nekdo o nečem zlaže, je prav toliko, kot je situacij, zaradi katerih laž nastane. Dobro je to, da se večina laži, no, vsaj tistih manjših, zelo hitro odkrije. In o tem, zakaj ima laž kratke noge, so razmišljali otroci z I. Osnovne šole Celje.
Ljudje se žal tako radi delimo. Še pri stvareh, ki jim imamo radi. Tako je tudi pri ljubiteljih mačk in psov. Ali so za prve ali pa za druge. No, nekateri so tudi za oboje. Liana Buršič se je z drugošolci s črnuške OŠ Maksa Pečarja pogovarjala o tem, ali so jim ljubše mačke ali psi ...
Tisti, ki se vsak dan vozite v službo z avtomobilom, najbrž že prav dobro veste, kdaj na naših cestah in avtocestah nastane največja gneča. Kako pa učenci OŠ Dragomelj razmišljajo o prometu? Vprašali smo jih, kaj sta prometni zamašek in prometna konica.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Ta teden so obvezna oprema v torbici ali nahrbtniku sončna očala. A ne nosijo vsi sončnih očal le zaradi sonca – o tem so se razgovorili učenci 2. razreda OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.
Astronomi jasnosti pogosto sporočijo, da so s pomočjo najsodobnejših teleskopov odkrili nov planet. Zadnji v vrsti odkritih planetov je bil predstavljen v minulem tednu, poimenovali so ga kar Prepovedani planet, sicer pa nosi tehnično ime NGTS-4b. Je trikrat večji od Zemlje, na njegovem površju pa je okoli 1000 stopinj Celzija, tako da človeku ne bi omogočil preživetja. Imajo pa idejo o tem, kako bi bilo, če bi ljudje živeli na drugih planetih, osnovnošolci s I. Osnovne šole Celje.
Naši vzorniki niso le znane osebnosti iz sveta politike, popularne kulture in športa, temveč kdaj tudi iz knjige. Nad katerimi literarnimi junaki se navdušujejo drugošolci z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja?
Obdarovanje bližnjega vsak jemlje po svoje in različnih daril je toliko, kot je obdarovancev. Kolikokrat se tudi sami znajdete v zagati, ko ne veste, kaj svojim sorodnikom ali prijateljem kupiti kot darilo? Čeprav je sodobna potrošniška družba nekoliko zmanjšala pomen daril, to še nikakor ne pomeni, da ga tisti, ki ga prejme, ni vesel. O tem, kakšna darila imajo najraje sami in kako razmišljajo o obdarovanju drugih, se je Aleš Ogrin pogovarjal z otroki z I. Osnovne šole Celje.
Vsako jutro ob delavnikih najmlajši pripovedujejo svoja mnenja o aktualnih temah in presenečajo s svojimi domišljijskimi odgovori na vprašanja, ki se odraslim zdijo samoumevna.
Dandanes se res veliko življenja dogaja na zaslonih in z zasloni. Kar pomeni tudi veliko trenutkov brez vonja, brez tipanja številnih tekstur, materialov. Ena takšnih izkušenj, ki omogoča pristno taktilnost in predvsem nova vedenja poleg zgolj informacij, je branje časopisov. Kdo jih v digitaliziranem svetu še bere in zakaj, je Liano Buršič zanimalo v pogovoru z drugošolci s črnuške OŠ Maksa Pečarja.
Z drugo izpitno polo iz slovenščine nadaljuje spomladanski rok splošne mature in s pisnim izpitom iz slovenščine začenja poklicna matura. Maturantom seveda želimo zbrane misli in veliko sreče pri tem zrelostnem izpitu. Še kar nekaj let bo minilo, da se bodo morali z njim spopasti naši mladi sogovorniki - hodijo namreč še v osnovno šolo, in sicer v OŠ Dragomelj.
V obilju oblačil, ki so nam v teh časih hitre, potrošne mode na voljo, res ni težko izbrati najljubšega kosa. Ali pa ga je, ravno zaradi skorajda neskončnih možnosti? No, drugošolci iz Črnuč, z OŠ Maksa Pečarja, so svoj najljubši kos našli takoj. Z njimi se je pogovarjala Liana Buršič
Da otroci radi berejo in poslušajo pravljice, vemo, kako pa bi bilo, če bi sami napisali knjigo? O tem smo se pogovarjali s tretješolci z OŠ Dragomelj.
Še zadnjič to šolsko leto bo večina šolarjev danes prestopila šolski prag, nato pa za več kot 2 meseca odhajajo na počitnice. Na počitnice pa odhaja tudi naša stalna jutranja rubrika Dobro jutro, otroci. Še zadnjič to šolsko leto prisluhnimo mladim sogovornikom. Zanimalo nas je, kaj se po njihovem mnenju dogaja poleti na šoli.
Ko se prikrade dolgčas, najmlajši velikokrat poiščejo družbo med svojimi brati in sestrami. Zabave ponavadi takrat ne zmanjka, če pridejo na obisk še sestrične in bratranci pa tudi smeha ne. Kaj najraje počnejo takrat tretješolci Rok, Dane, Anže, Hana, Mia, Živa in Sofija iz Osnovne šole Livade Izola, je zanimalo Tadejo Bizilj.
»Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Znamenita modrost našega vrhunskega alpinista Nejca Zaplotnika, ki smo jo vzeli za svojo. Tako kot on gore. Pa še mnogi njegovi plezalski, alpinistični kameradi. Liana Buršič se je z drugošolci z OŠ Maksa Pečarja iz Črnuč pogovarjala o tem, zakaj ljudje sploh osvajajo najvišje vrhove gora …..
Neveljaven email naslov