Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ajdovski Lavričevi knjižnici so javnosti prvič predstavili knjigo Vipavska dolina, ki je izšla v ciklusu Slovenske pokrajine pri Slovenski matici. Obsežno delo prinaša vpogled v različnost, ki jo ponuja dolina: od geološke sestave do živalstva, rastlinstva, zgodovine in še marsičesa. Knjigo je uredil Jernej Pavšič, ki je Karin Zorn podrobneje prestavil njeno vsebino.
1601 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V ajdovski Lavričevi knjižnici so javnosti prvič predstavili knjigo Vipavska dolina, ki je izšla v ciklusu Slovenske pokrajine pri Slovenski matici. Obsežno delo prinaša vpogled v različnost, ki jo ponuja dolina: od geološke sestave do živalstva, rastlinstva, zgodovine in še marsičesa. Knjigo je uredil Jernej Pavšič, ki je Karin Zorn podrobneje prestavil njeno vsebino.
Pred koncertom smo gostili predsednico zbora Tamaro Južnič Mikolič.
Če bi se lahko vpisali v malo šolo življenja, česa bi se radi naučili? Ali morda bolje, kaj bi lahko naučili druge? Tomaž Mikeln iz Zavoda Naše poti ne pristaja na to, da vsak gleda le na svoje potrebe. Pravi, da je ena najbolj pomembnih poti predvsem pot do drugega. Kot učitelj se vsak dan srečuje z otroki in, kot pravi, eni imajo, drugi nimajo, eni bi rade volje pojedli, kar drugim na krožniku ostane, eni dajo, drugi ne, eni se trudijo sami, za druge se trudijo drugi. Tudi zato Zavod Naše poti organizira različne programe kakovostnega preživljanja prostega časa otrok, mladih, odraslih in družin. Osnova je ljubezen do narave, športa, gora; zavod, ki umetnost dojema kot podlago za iskanje lepšega, boljšega, bolj povezanega, izpopolnjenega. Poleti se bodo na taboru v Valkaneli znova srečali otroci v Mali šoli življenja. Tudi tisti, ki bodo na tabor prišli s pomočjo donacij. In morda se bo tudi letos zgodilo tako, kot se je že: otrok, ki pred leti brez pomoči drugih na tabor ne bi mogel priti, je letos sam postal donator. S Tomažem Mikelnom, učiteljem na Centru za komunikacijo, sluh in govor Portorož, se je pogovarjala Mateja Brežan.
V našem studiu smo gostili mlado glasbenico in pevko Sandro Erpe. Je mlada kantavtorica, ki se spogleduje z najrazličnejšimi glasbenimi slogi, piše pa tudi poezijo. Javnosti se je predstavila že z nekaj avtorskimi projekti. V tem letu je izšel njen prvi album Sinonim za mojo mladost. Z gostjo se je pogovarjala Mojca Klarič
V Špetru, v Benečiji, deluje pomembna kulturna ustanova, Inštitut za slovensko kulturo. Tam je kot koordinatorica zaposlena Marina Cernetig (Černetič). Je vsestranska kulturna delavka: pripovedovalka, igralka, prevajalka in pesnica. Ni le povezovalka beneških Slovencev, ampak tudi pomembna vez beneških Slovencev s Slovenijo. Med obiskom Smilje Baranja in Radijskega kluba Gremo plesat v Benečiji, nam je Marina Cernetig izdala svoje najljubše beneške kotičke.
Danes je rojstni dan našega radia, to zdaj že veste. Za rojstni dan je lepo prejemati darila, in čestitke. mi smo to pravilo obrnili na glavo: po čestitke se je radijska ekipa odpravila v Špeter, ne praznih rok, na tamkajšnjo dvojezično šolo je odpeljala tudi nekaj daril.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Ob svetovnem dnevu biodiverzitete je bila naša gostja izredna prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP.
Konec tedna so v Kobaridu odprli trgovino Reinkarmika, v kateri ponujajo oblačila iz druge roke, predelavo oblačil in tudi nove unikatne izdelke mlade oblikovalke Karmen Koren, ki je z uspešnimi projekti že večkrat opozorila nase, tako doma kot v tujini. 27-letnica se je pred kratkim iz prestolnice vrnila v domačo Drežnico na Kobariškem, kjer nadaljuje svojo poslovno pot. Kaj ponuja, si je ogledala in jo povprašala tudi Mariša Bizjak.
Na današnji dan leta 2002 se je od tega sveta poslovil akademski slikar Boris Benčič iz Izole, 13. marca bi, če bi bil še med nami, praznoval 60. rojstni dan. Kakor se ga spominjamo, izjemnega likovnega ustvarjalca, večnega mladeniča in upornika , obenem pa kot globoko lirične duše, v večni bitki samega s seboj …,bi v domači Izoli skoraj gotovo za obletnico naredil veliko "fešto"… ? Ne bo ga tu in vendar zelo, zelo BO, ko bodo v petek, 12. Maja vse kulturne ustanove v Izoli – povezane, odprle vrata. »Boris Benčič in Dušan Milavec« je naslov razstave ob 60.obletnici umetnikovega rojstva, ki na likovni in človeški ravni, tako kot mnogokrat prej, spet povezuje dva velika umetnika in velika prijatelja. Z nami je Dušan Milavec, scenograf, lanski dobitnik Badjurove nagrade za življenjsko delo. V dvojni vlogi – kot avtor razstave in kot razstavljalec. Z nnim s epogovarja Nataša Benčič
»Male štorije naše dediščine« je naslov fotografske zgodbe, na katero nas v čarobno prizorišče Križnega hodnika vabijo člani društva Anbot in direktor fotografije Ubald Trnkoczy. Njegov avtorski podpis, dolga leta vse do upokojitve na Tv Slovenija in zdaj tudi že kar nekaj let tu ob morju na razstavah, brošurah, filmih, tiskovinah, je tako prepoznaven, da kar vemo: "Ja, to je posnel Ublad".? Dogodek je prava fotografska zgodba, čeprav je v njej tudi veliko filmske pripovedi, morda celo gledališča, precej kostumografije in scenografije…vseh zvrsti umetnosti, ki naredijo slikovni zapis lep in iskren. Stik z občinstvom pa bolj pristen. Razstava v Križnem hodniku je srečanje s kulturno dediščino, vrednotami, ki so večne ali bi takšne vsaj morale biti, srečali se bomo z bogastvom narave in ljudi, njihovih, naših navad. Z Ubladom Trnkoczyem se pogovarja Nataša Benčič.
Zagotovo se je kdo v teh dneh podal z Goričkega na morje, z avtom je za to potreboval dobri dobri dve uri. Spoznali pa smo skupino ljudi dobre volje, ki si je za to pot vzela nekoliko več časa. Tjaša Škamperle jih je srečala skoraj na koncu te poti in se pogovorila z vodjo skupine z Goričkega v Piran Stašo Lepej.
Vipavska dolina je v teh dneh prizorišče gorsko - kolesarsko - tekaške preizkušnje, ki s progo zaobjame najbolj izpostavljene geografske točke Vipavske doline in hribov, ki jo obdajajo. Organizatorji, društvi Tura iz Vipave so dvotedensko dogajanje poimenovali Festival 360 stopinj Vipavska dolina. »100 ultra trail« je sicer po Evropi dokaj razširjena tekaška preizkušnja, ki smo jo prav po zaslugi športnega društva Tura iz Vipave predlani prvič spoznali tudi pri nas. Najdaljša kolesarska in tekaška preizkušnja popelje tekmovalce na Trnovsko planoto, Kras in Nanos. Tekmovalci na pol in na tričetrt krajši razdalji se na progo podajo ustrezno bliže cilju. Kolesarji so tekmovanje zaokrožili v nedeljo, tekači se na progo podajajo v soboto. Po zaključku prve in pred začetkom druge preizkušnje, je Sandi Škvarč pred mikrofon povabil vodjo prireditve Boštjana Mikuža, nekaj vtisov pa mu je zaupal tudi Benjamin Kodele, ki se po kolesarski tekmi podaja še na najdaljšo tekaško preizkušnjo.
Konfucijeva učilnica Koper Univerze na Primorskem, QI LAB. INŠTITUT ('či.lab') in Narodni muzej Slovenije bodo v naslednjih dneh, vse do drugega maja, pripravili DNEVE KITAJSKE DAOISTIČNE KULTURE. Spoznavna srečanja, seminar in praktični prikazi specifične kitajske kulture bodo potekali v Kopru, v Parku Škocjanske jame in Ljubljani. Prireditev se bo udeležil tudi veliki mojster wudang kung fu-ja s Kitajske, daoistični menih Yuan Li Mina, ki živi v samostanu Gorovja Wudang. Gre za zgodovinsko najpomembnejše daoistično središče, zibelko tai-či-čuana in drugih kitajskih borilnih veščin. V Dopoldnevu in pol bomo za uvod v Daoistične dneve gostili cenjenega meniha Yuana Li Mina, Jureta Čeha in njegovo soprogo Darjo, ter prevajalko Tjašo Vilotič.
Poti v istrske vasi so zanimive in poučne. O tem so se prepričali tudi učenci koprske OŠ Antona Ukmarja, ki so pred kratkim predstavili knjižico Otroci v Pregari. Z učitelji so namreč raziskovali to istrsko vas, spoznali so krajane in predvsem prisluhnili ter zapisali njihove življenjske zgodbe iz otroštva. V okviru likovne delavnice pa so še slikali značilnosti Pregare, spoznali arhitekturne posebnosti in pripravili anketne vprašalnike. Izvedeli so veliko o istrski preteklosti, o življenju otrok nekoč, lepih in grenkih spominih, pa tudi o starih igrah brez računalnikov in telefonov. Na šoli jih je obiskala Tjaša Lotrič:
V naslednjih minutah se podajamo v svet juda. 1. Festival Juda za vse - Jožeta Škrabe se je 15. Aprila zgodil v Ljubljani in je bil izjemen, zelo poseben dogodek. Je prvi festival - državno prvenstvo za judoiste v zgodovini slovenskega juda, ki resnično povezuje ljudi, ki zaradi različnih psiho-fizičnih oviranosti ali stanj judo trenirajo, ne morejo pa tekmovati na državnih prvenstvih in tekmah slovenskega pokala. Ranljive skupine prebivalstva v slovenskih judo klubih sicer vključujejo v vadbo v organiziranih inkluzivnih sekcjah že dolgo, na Obali že vsaj 23 let. Povsem enakopravno. Ampak festival oziroma državno prvenstvo je nadgradnja. Je nova, lepa zgodba, ki ni nastala čez noč in tudi ne bo ostala le pri prvem poglavju. Napisala jih bo še mnogo ? Naš gost je Darij Šoemen, inkluzivni trener juda v Judo klubu Koper, mojster juda 2. Dan. Je član strokovne komisije za inkluzivni judo pri Judo zvezi Slovenije in strokovni sodelavec za področje duševnega zdravja pri centru za socialno delo Koper.
Prazniki so kot nalašč za krajša potovanja in obiske krajev, ki niso prav daleč. Tržaški zaliv ponuja veliko zanimivih priložnosti, pomlad pa je pravi čas za potep. Danes vam ponujamo radijsko razglednico Gradeža, mesta na drugi strani zaliva. Obiskala ga je Neva Zajc.
Tjaši Artnik Knibbe se je po izgubi staršev in brata odpravila na romarsko pot, Jakobovo pot ( El Camino de Santiago). Pot ji podarila načine odpiranje najbolj skritih kotičkov srca in uma. S kilometri prehojene poti, kar 850 jih je, je izginjala neizmerna bolečina. Sprejela je svojo ranljivost in tako poimenovala tudi svojo knjigo. Avtorico knjige z naslovom Ranljiva zdaj vabijo na različna srečanja in konference, kjer poslušalcem predaja spoznanja pomena sočutja, pristnosti, ljubezni in miline. Vesna Potočar Godnič.
Mediteranska kuhinja in morje sta pred dobrim letom mladega avstrijskega kuharja Jana Aignerja pripeljala v Slovensko Istro. Pred tem je bil vodja kuhinje v eni izmed restavracij na Dunaju, pomembna odskočna deska zanj pa je bila zmaga v kuharskem šovu "The taste" v Nemčiji. Z življenjsko sopotnico Andreo Gredišnjak, ki ima slovenske in hrvaške korenine, se povezujeta z lokalnimi pridelovalci in ribiči. V njuni restavraciji v Kopru ju je obiskala Tjaša Lotrič:
Predstavljamo skupno Drevored.Zasedba je bila ustanovljena leta 1979 v Novem mestu in aktivno delovala do leta 1989. V tem času je ustvarila kar nekaj izjemnih skladb in z uspešnicama kot sta Daleč od ponorelega sveta ter Poletna noč in dobila prav poseben, kultni status v zibelki dolenjskega rocka. Kljub temu so svoj prvenec Dekade posneli šele leta 2008, ko so se pred tem za skoraj 20 let poslovili od glasbenih odrov. Od ustanovitve skupine do njihovega prvenca je torej minilo 30 let. Zasedbo poleg dveh ustanovnih članov Dušana Prosinečkega - tudi današnjega sogovornika (vokal, kitara, klaviature) in Tomaža Zorka (kitara, vokal) sestavljata še Andrej Zupančič (zasedba Dan D - bas kitara) in Alen Tibljaš (zasedbe Laufer, Majke, Gibonni - bobni, tolkala).
Ob stoletnici odprtja ozkotirne železnice med Kobaridom in Čedadom za civilno prebivalstvo je Kobariški muzej izdal knjigo Vojka Hobiča in Tadeja Brateta z naslovom Vlakec -Trenino. Vlakec je vozil do leta 1932, ko ga je italijanska oblast ukinila, danes pa so na trasi še vedno vidne ostaline postaj, mostov in vodnjakov. Ko je Hobič pred leti obnavljal vodnjak pri Sužidu, ki je služil napajanju lokomotive, se mu je porodila ideja, da bi napisal knjigo o tej zanimivi, a skorajda pozabljeni železnici - edini na slovenskem ozemlju, ki nikoli ni bila v slovenskih rokah. Z avtorjema knjige, ki v prvem delu opisuje zgodovino skupnega kulturnega prostora Benečije in Posočja, v drugem pa se posveti izgradnji železnice in njene vloge za domačine, se je pogovarjala Mariša Bizjak. Na fotografiji iz knjige je vlakec na postaji Štupca.
Neveljaven email naslov