Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brin raste po vsem svetu, od Arktike do Afrike, in seveda v Sloveniji, kjer iz njegovih jagod kuhamo brinjevec. Brinove jagode pa so pomembna začimba pri izdelovanju gina, ki ga mi poznamo bolj kot angleško pijačo. Pijačo so sicer prvi začeli proizvajati Nizozemci v 17. stoletju. Kmalu je postala zelo popularna v Angliji, ki jo je izvažala v kolonizirane države po svetu. Priprave gina pa se je pred dobrim letom lotil Erik Sarkič iz Rodika. Z ginom je tako nadgradil tradicijo žganjekuhe v družini. Za liter gina je potrebnih 20 gramov brinovih jagod, za brinjevec pa 8 kilogramov brinjevih jagod.
1602 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Brin raste po vsem svetu, od Arktike do Afrike, in seveda v Sloveniji, kjer iz njegovih jagod kuhamo brinjevec. Brinove jagode pa so pomembna začimba pri izdelovanju gina, ki ga mi poznamo bolj kot angleško pijačo. Pijačo so sicer prvi začeli proizvajati Nizozemci v 17. stoletju. Kmalu je postala zelo popularna v Angliji, ki jo je izvažala v kolonizirane države po svetu. Priprave gina pa se je pred dobrim letom lotil Erik Sarkič iz Rodika. Z ginom je tako nadgradil tradicijo žganjekuhe v družini. Za liter gina je potrebnih 20 gramov brinovih jagod, za brinjevec pa 8 kilogramov brinjevih jagod.
3000 obnovljenih in podarjenih računalnikov je v Sloveniji našlo novega lastnika. Uporabna računalniška oprema je prišla do ljudi, ki jo potrebujejo. Jani Turk je prostovoljec, ki je pred dobrim letom v Piranu ustanovil zbirno točko za odsluženo računalniško opremo in se tako pridružil dejavnostm društva Duh časa, ki to v slovenskem merilu že nekaj časa počne. Z njim se pogovarja Nataša Benčič.
Mednarodna zveza za aktivne in zdrave otroke je v nedavni raziskavi ugotovila, da so slovenski otroci med najbolj telesno aktivnimi na svetu. Študijo je pripravilo 517 strokovnjakov, ki so ocenjevali deset najpogostejših dejavnikov, povezanih s telesno aktivnostjo otrok in mladine. Slovenija je prejela najboljše ocene v štirih kategorijah, tudi v najpomembnejši: vsesplošna telesna aktivnost. Zveza je obenem, v povezavi s Slovenijo izpostavila pomemben vpliv športna na slovensko kulturo. Na to temo smo pripravili dva pogovora. Naš prvi sogovornik je profesor športne vzgoje na ajdovski osnovni šoli, rokometni trener in strokovnjak za telesno pripravo Aleksander Lapajne. Svoj pogled pa nam je zaupala tudi pediatrinja v ajdovskem zdravstvenem domu dr. Katja Likar Šoštarič.
V kletnih prostorih gospodarskega dela vipavskega dvorca Lanthieri je svoj dom dobil vinarski muzej. Gre za zbirko Goriškega muzeja, ki prikazuje zgodbo od sadike do kozarca. Zbirko se še naprej dopolnjujejo, tako s predmeti kot filmi. Avtor razstave je Borut Koloini iz Goriškega muzeja, ki je Karin Zorn popeljal po razstavljenih predmetih.
Je eden najbolj prepoznavnih slovenskih glasbenikov, brez njegove Sive poti pa si ne predstavljamo nobene zabave ali izleta. Aleksander Mežek bo osrednji glasbeni gost prireditve Osebnost Primorske, ki bo to soboto v dvorani Sv. Frančiška v Kopru. Pred nastopom je bil gost v programu Radia Koper, kamor ga je povabil Iztok Novak Easy.
V tem tednu se bomo vsak dan družili s kom, ki sooblikuje prireditev Osebnost Primorske, saj bomo v soboto na osrednji prireditvi spoznali novo osebnost leta 2018. Teden smo zato začeli z Benjaminom Ličerjem, lansko osebnostjo Primorske. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
V prihodnjih minutah boste slišali Gregorja Avsenika, najmlajšega od treh sinov Brigite in Slavka Avsenika. Gregor je namreč pri Založbi kakovostnih programov RTV Slovenija, izdal glasbeni album z naslovom Morda pa nekoč. Na njem je 15 skladb, ki so nastale v letih Avsenikovega ustvarjanja. Na albumu so namreč tako Gregorjeve, kot tudi skladbe njegovega očeta Slavka in strica Vilka Avsenika. Sicer pa je bil Gregor Avsenik že kot srednješolec državni prvak v igranju na kitaro in še vedno je izvrsten kitarist, kakor tudi avtor glasbe in besedil. Smijla Baranja začenja pogovor z Gregorjem Avsenikom s pesmijo Morda pa nekoč. Zanjo je Gregor Avsenik napisal tako glasbo, kot tudi besedilo. Izvajajo: Gregor Avsenika na kitari, ansambel Saša Avsenika, poje pa Monika Avsenik!
Vabimo vas k poslušanju akustičnega, a zato nič manj intenzivnega glasbenega doživetja, ki so ga na silvestrski dopoldan pričarali nekateri člani zasedbe Gedore (Mitja Bobič, Tomaž Boškin, Jan Baruca in Marko Hrvatin) pod poveljstvom Slavka Ivančiča. Prisluhnite Slavkovim in še nekaterim drugim zimzelenim melodijam.
Slovenska turistična organizacija je konec lanskega leta objavila pilotni poziv za turistična dožIvetja, ki podpirajo Slovenijo kot zeleno, butično in 5 zvezdično destinacijo. Med 17 prijavljenimi doživetji je komisija izbarala 9 najboljših, ki se bodo ponašali z znakom "SLOVENIJA UNIQUE EXPERIENCES- EDINSTVENA DOŽIVETJA SLOVENIJE". Med njimi so tudi 4 izjemna primorska doživetja, ki vam jih bomo predstavili. Šli bomo k morju, med oljke in v hribe. Predstavili bomo izjemne turistične zgodbe. To mini "nanizanko" pa danes začenjamo s predstavitvijo doživetja "Nepozabni dan v ribogojnici Fonda", Obiskala jih je Tjaša Lotrič.
V prazničnem decembru smo štiri petke zapored gostili kuharje ali predstavnike resavracij z vse Primorske, ki so predlagali različne praznične jedilnike, kakršne lahko skuhamo doma. Ingrid Kašca Bucik je pred mikrofon povabila Klavdija Tinunina iz Gostišča Kekec nad Novo Gorico.
Pripovedovalci in pisci zgodb pravijo, da je treba besede presti v niti in iz teh stkati zgodbo. Eno, z naslovom Fantiček, jagnje in kozliček, je stkala Polona Šergon iz Kopra. Novo otroško slikanico je v minulih dneh predstavila v cerkvi svetega Nikolaja v Kopru. Tam je bila Tanja Jakomin Kocjančič.
Končujemo leto praznovanja 30-letnice pesmi Bela snežinka. Toliko časa je mnilo, odkar je dobila svojo prvo slovensko preobleko v priredbi skupine Veter. Slobodan Filipovič in člani ansambla Veter iz Hrastnika so pesem slišali peti v različnih izvedbah, veljalo je celo prepričanje, da gre za slovensko ljudsko pesem. Leta 1988 so pesem priredili in posneli, takoj zatem pa je postala ena najbolj zaželenih slovenskih skladb. Pri raziskavi zgodovine pesmi so člani ansambla prišlo do žal pokojnega zagrebškega glasbenika in publicista Maria Kinela. Ta je leta 1940 povzel del melodije iz ene od starih italijanskih kancon, dodal svoje besedilo in nastala je pesem Sniježi. Leta 1943 jo je, na svoji radijski avdiciji, zapel hrvaški pionir zabavne glasbe Ivo Robič. Še danes pa ni znan avtor slovenskega besedila pesmi Bela snežinka, a je pesem v Sloveniji poleg pesmi Silvestrski poljub in Na božično noč največkrat izvajana v decembrskih programih slovenskih radijskih postaj. S Slobodanom Filipovičem, vodjem ansambla Veter, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Skupine Calegaria ni potrebno posebej predstavljati. S svojim glasbenim repertoarjem je povezala istrski prostor in ni ga, vsaj domačina ne, ki njihovim izvedbam ne bi rad prisluhnil.
Decembra v goste vabimo kuharje ali predstavnike restavracij iz različnih koncev Primorske, ki nam predlagajo praznični jedilnik, kakršnega lahko skuhamo doma, zaupajo kak recept in nam zastavijo nagradno vprašanje. Danes smo praznično kuhali tretjič, naš gost je bil Rajko Jenko iz gostišča ŠKORPIJON v Ilirski Bistrici.
Slovenska ekipa Blue Ice je prepričala strokovnjake ameriške vesoljske agencije Nasa in se zapisala med najboljših pet na natečaju Nasa Space Apps Challenge v kategoriji Global impact. Vstopnico za globalno tekmovanje si je prislužila z zmago na hekatonu, ki ga je oktobra v Kopru organiziral Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske. O izkušnji so na našem valu govorili trije člani ekipe, Eva Pincin, Ula Valentič in Matija Gaspar ter direktor Inkubatorja, Dorijan Maršič.
Z majhnimi koraki v velik svet« je bil naslov prireditve , ki so jo imeli v Sečovljah 13. decembra in z njo proslavili 70 Let od ustanovitve prvega slovenskega vrtca. Prvo leto je vrtec obiskovalo 20 otrok, številka se jez leti seveda močno spreminjala, prav tako tudi lokacije. A dom vrtca je bil in bo ostal v Sečovljah. Vrtec sodi pod okrilje Osnovne šole Sečovlje, zato smo v studio povabili ravnateljico Mirelo Flego, ki je s seboj pripeljala tudi otroka iz vrtca, Blaža Bažca in Valentno Petrovič. Z gosti se pogovarja Nataša Benčič.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
V preteklem tednu ste za popevko tedna izbirali med skladbami Za naju, Daleč sva si in Decembra. Najbolj vas je prepričala nova skladba Aleksandra Novaka, ki živi in ustvarja v Kopru. Poklicali smo ga in mu čestitali.
PODJETNA PRIMORSKA 2018 - START UP ACCELARTOR NAVIGATOR- nagrado za izkušene posameznike in ekipe sta prejela Stefano Destefano in Mateja Miško. Z Matejo Miško se pogovarja Janja Lešnik.
PODJETNA PRIMORSKA 2018 - START UP OPTIMIST, nagrado za posameznike brez podjetniških izkušenj je prejela TIna Kraljič. Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
PODJETNA PRIMORSKA 2018 - ACADEMIC START UP rektorjevo nagrado Univerze na Primorskem sta prejela Nika Tomažič in Monika Kršić. Z Niko Tomažič se pogovarja Iztok Novak easy.
Neveljaven email naslov