Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
Slovensko birokracije opiše z: "Ne sprašuj, naredi kot rečejo."
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobivanja dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričan 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
“Bila sva sicer zadovoljna s svojim življenjem, službo, a sva pred kakšnimi šestimi leti začutila, da si želiva spremembo. Takrat sem bil naročen na angleško fizikalno revijo in na zadnji strani je bil objavljen oglas podjetja Cosylab, kjer delam zdaj. Bil je nenavaden, v obliki stripa, in je takoj pritegnil mojo pozornost. V njem je pisalo, da je za najboljšo delovno izkušnjo priporočljivo priti v Ljubljano. Na Google sem pogledal, kje je to, bilo je sicer lepo, a nisem bil prepričan, da želim tako veliko spremembo. Nikjer ni bila omenjena angleščina. Izgledalo je tvegano, zato nisem ničesar naredil. Naslednji mesec je prišla nova številka in v njej je bil ponovno ta oglas. Takrat sem to vzel za znak: odločil sem se za spremembo, svet mi nekaj namiguje … Poskusimo torej!”
Najprej v Slovenijo na počitnice
Po nekaj uspešnih pogovorih s slovenskim delodajalcem, se je moral Kevin Meyer odločiti. Z ženo sta sklenila, da gresta za teden dni na počitnice v Slovenijo.
“S seboj sva imela seznam stvari, ki so nama pomembne. Želela sva vedeti, ali obstajajo trgovine z zdravo prehrano, ali je mogoče kupiti svežo zelenjavo – in sva takoj našla tržnico … Hotela sva videti, kako vse skupaj izgleda – šele ko si v nekem mestu, dobiš pravi občutek o njem. Ljubljana naju je navdušila. Imate vse – ambasade, glavne trgovine, dobro infrastrukturo, letališče – in to v mestu, ki ima poleti 300 tisoč prebivalcev. Za naju je bilo to popolno.”
Takoj nato pa sta naletela na zapleteno slovensko diplomacijo – še posebej za tiste, ki prihajajo iz Afrike.
“Če živiš v Afriki, moraš svoj prstni odtis za prihod v Slovenijo oddati v Egiptu. Moja pustolovščina s slovensko birokracijo se je začela z enodnevnim izletom v Kairo. Že takrat sem spoznal, da je slovenska birokracija podrobna in zahtevna. In da se raje ne huduj, le naredi, kar rečejo. Proces prihoda sem je bil tako zapleten, da se vse ostalo zdi enostavnejše.”
Še več o Kevinovih izkušnjah v Sloveniji in o njegovi domovini Južni Afriki izveste v oddaji Drugi pogled!
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
Slovensko birokracije opiše z: "Ne sprašuj, naredi kot rečejo."
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobivanja dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričan 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
“Bila sva sicer zadovoljna s svojim življenjem, službo, a sva pred kakšnimi šestimi leti začutila, da si želiva spremembo. Takrat sem bil naročen na angleško fizikalno revijo in na zadnji strani je bil objavljen oglas podjetja Cosylab, kjer delam zdaj. Bil je nenavaden, v obliki stripa, in je takoj pritegnil mojo pozornost. V njem je pisalo, da je za najboljšo delovno izkušnjo priporočljivo priti v Ljubljano. Na Google sem pogledal, kje je to, bilo je sicer lepo, a nisem bil prepričan, da želim tako veliko spremembo. Nikjer ni bila omenjena angleščina. Izgledalo je tvegano, zato nisem ničesar naredil. Naslednji mesec je prišla nova številka in v njej je bil ponovno ta oglas. Takrat sem to vzel za znak: odločil sem se za spremembo, svet mi nekaj namiguje … Poskusimo torej!”
Najprej v Slovenijo na počitnice
Po nekaj uspešnih pogovorih s slovenskim delodajalcem, se je moral Kevin Meyer odločiti. Z ženo sta sklenila, da gresta za teden dni na počitnice v Slovenijo.
“S seboj sva imela seznam stvari, ki so nama pomembne. Želela sva vedeti, ali obstajajo trgovine z zdravo prehrano, ali je mogoče kupiti svežo zelenjavo – in sva takoj našla tržnico … Hotela sva videti, kako vse skupaj izgleda – šele ko si v nekem mestu, dobiš pravi občutek o njem. Ljubljana naju je navdušila. Imate vse – ambasade, glavne trgovine, dobro infrastrukturo, letališče – in to v mestu, ki ima poleti 300 tisoč prebivalcev. Za naju je bilo to popolno.”
Takoj nato pa sta naletela na zapleteno slovensko diplomacijo – še posebej za tiste, ki prihajajo iz Afrike.
“Če živiš v Afriki, moraš svoj prstni odtis za prihod v Slovenijo oddati v Egiptu. Moja pustolovščina s slovensko birokracijo se je začela z enodnevnim izletom v Kairo. Že takrat sem spoznal, da je slovenska birokracija podrobna in zahtevna. In da se raje ne huduj, le naredi, kar rečejo. Proces prihoda sem je bil tako zapleten, da se vse ostalo zdi enostavnejše.”
Še več o Kevinovih izkušnjah v Sloveniji in o njegovi domovini Južni Afriki izveste v oddaji Drugi pogled!
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Tetyana Makara iz mesta Stryi v okolici Lvova v Ukrajini je v Slovenijo prišla pred 11 leti. Poročila se je namreč s Slovencem, ki pa ga je spoznala v svoji domovini, med njegovim obiskom te nekdanje sovjetske republike. Kot je povedala kolegici Andreji Čokl, je Slovenijo brez večjih težav sprejela kot svojo novo domovino. Kadar se v njej vendarle prebudi domotožje, pa si pomaga z ukrajinsko hrano in pogovorom z ostalimi priseljenci iz držav nekdanje Sovjetske zveze. Teh v Sloveniji ni malo in radi se ustavijo v ruski trgovinici sredi Ljubljane, kjer Tetyana prodaja rusko hrano in druge izdelke iz Rusiji bližnjih dežel.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Slovenščino je poleg v Sloveniji mogoče študirati tudi v naših sosednjih državah, pa recimo v Bolgariji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, celo na Japonskem in Kitajskem, če naštejemo le nekaj držav. Med njimi je tudi Poljska, kjer jo poučujejo v petih krajih – Varšavi, Gdansku, Katovicah, Krakovu in Lodžu. Iz slednjega prihaja Karolina Pyzik. V Slovenijo jo je prek študijske izmenjave leta 2013 pripeljal prav študij slovenščine, ki ji je Karolina nadela naziv hipster jezika. Kot pojasnjuje je za njeno odločitev za študij “sokriv” oče.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Iz Francije že več tednov poročajo o protestih zaradi visokih cen goriva in življenjskih potrebščin, a to po besedah našega tokratnega sogovonika v Drugem pogledu ni nič nenavadno. Francoz Simon Herem v Sloveniji živi že 12 let, sem pa ga je, kot večino naših sogovornikov, pripeljala ljubezen.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Antonietta Pezzano Kokalj je bila rojena v Združenih državah Amerike, odraščala je v Kolumbiji, študirala v Italiji, tam je na študentski izmenjavi spoznala moža Roka iz Slovenije in danes s svojo družino živi v Škofji Loki. Slovenski jezik govori tekoče in tako sploh ne daje občutka, da prihaja iz Južne Amerike. Ob omembi države Kolumbija marsikomu pridejo na misel barve kolumbijske zastave, pevka Shakira s svojim glasom in stasom, dišeča kolumbijska kava in nenazadnje kralj droge Pablo Escobar. V Sloveniji redko srečamo Kolumbijce, kaj šele Kolumbijko, ki govori tekoče slovensko.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Inženir, ki sam zase pravi, da prihaja iz Sovjetske zveze, je navdušen nad slovensko hrano in vodo
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov