Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
Slovensko birokracije opiše z: "Ne sprašuj, naredi kot rečejo."
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobivanja dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričan 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
“Bila sva sicer zadovoljna s svojim življenjem, službo, a sva pred kakšnimi šestimi leti začutila, da si želiva spremembo. Takrat sem bil naročen na angleško fizikalno revijo in na zadnji strani je bil objavljen oglas podjetja Cosylab, kjer delam zdaj. Bil je nenavaden, v obliki stripa, in je takoj pritegnil mojo pozornost. V njem je pisalo, da je za najboljšo delovno izkušnjo priporočljivo priti v Ljubljano. Na Google sem pogledal, kje je to, bilo je sicer lepo, a nisem bil prepričan, da želim tako veliko spremembo. Nikjer ni bila omenjena angleščina. Izgledalo je tvegano, zato nisem ničesar naredil. Naslednji mesec je prišla nova številka in v njej je bil ponovno ta oglas. Takrat sem to vzel za znak: odločil sem se za spremembo, svet mi nekaj namiguje … Poskusimo torej!”
Najprej v Slovenijo na počitnice
Po nekaj uspešnih pogovorih s slovenskim delodajalcem, se je moral Kevin Meyer odločiti. Z ženo sta sklenila, da gresta za teden dni na počitnice v Slovenijo.
“S seboj sva imela seznam stvari, ki so nama pomembne. Želela sva vedeti, ali obstajajo trgovine z zdravo prehrano, ali je mogoče kupiti svežo zelenjavo – in sva takoj našla tržnico … Hotela sva videti, kako vse skupaj izgleda – šele ko si v nekem mestu, dobiš pravi občutek o njem. Ljubljana naju je navdušila. Imate vse – ambasade, glavne trgovine, dobro infrastrukturo, letališče – in to v mestu, ki ima poleti 300 tisoč prebivalcev. Za naju je bilo to popolno.”
Takoj nato pa sta naletela na zapleteno slovensko diplomacijo – še posebej za tiste, ki prihajajo iz Afrike.
“Če živiš v Afriki, moraš svoj prstni odtis za prihod v Slovenijo oddati v Egiptu. Moja pustolovščina s slovensko birokracijo se je začela z enodnevnim izletom v Kairo. Že takrat sem spoznal, da je slovenska birokracija podrobna in zahtevna. In da se raje ne huduj, le naredi, kar rečejo. Proces prihoda sem je bil tako zapleten, da se vse ostalo zdi enostavnejše.”
Še več o Kevinovih izkušnjah v Sloveniji in o njegovi domovini Južni Afriki izveste v oddaji Drugi pogled!
408 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
Slovensko birokracije opiše z: "Ne sprašuj, naredi kot rečejo."
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobivanja dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričan 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
“Bila sva sicer zadovoljna s svojim življenjem, službo, a sva pred kakšnimi šestimi leti začutila, da si želiva spremembo. Takrat sem bil naročen na angleško fizikalno revijo in na zadnji strani je bil objavljen oglas podjetja Cosylab, kjer delam zdaj. Bil je nenavaden, v obliki stripa, in je takoj pritegnil mojo pozornost. V njem je pisalo, da je za najboljšo delovno izkušnjo priporočljivo priti v Ljubljano. Na Google sem pogledal, kje je to, bilo je sicer lepo, a nisem bil prepričan, da želim tako veliko spremembo. Nikjer ni bila omenjena angleščina. Izgledalo je tvegano, zato nisem ničesar naredil. Naslednji mesec je prišla nova številka in v njej je bil ponovno ta oglas. Takrat sem to vzel za znak: odločil sem se za spremembo, svet mi nekaj namiguje … Poskusimo torej!”
Najprej v Slovenijo na počitnice
Po nekaj uspešnih pogovorih s slovenskim delodajalcem, se je moral Kevin Meyer odločiti. Z ženo sta sklenila, da gresta za teden dni na počitnice v Slovenijo.
“S seboj sva imela seznam stvari, ki so nama pomembne. Želela sva vedeti, ali obstajajo trgovine z zdravo prehrano, ali je mogoče kupiti svežo zelenjavo – in sva takoj našla tržnico … Hotela sva videti, kako vse skupaj izgleda – šele ko si v nekem mestu, dobiš pravi občutek o njem. Ljubljana naju je navdušila. Imate vse – ambasade, glavne trgovine, dobro infrastrukturo, letališče – in to v mestu, ki ima poleti 300 tisoč prebivalcev. Za naju je bilo to popolno.”
Takoj nato pa sta naletela na zapleteno slovensko diplomacijo – še posebej za tiste, ki prihajajo iz Afrike.
“Če živiš v Afriki, moraš svoj prstni odtis za prihod v Slovenijo oddati v Egiptu. Moja pustolovščina s slovensko birokracijo se je začela z enodnevnim izletom v Kairo. Že takrat sem spoznal, da je slovenska birokracija podrobna in zahtevna. In da se raje ne huduj, le naredi, kar rečejo. Proces prihoda sem je bil tako zapleten, da se vse ostalo zdi enostavnejše.”
Še več o Kevinovih izkušnjah v Sloveniji in o njegovi domovini Južni Afriki izveste v oddaji Drugi pogled!
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Povprečna mesečna plača na Kubi je leta 2015 znašala približno 20 evrov. Vsesplošno pomanjkanje in revščina na tem dolgo od zahoda popolnoma izoliranem tropskem otoku je tista, ki je v tujino pregnala številne državljane. Znane so zgodbe o tem, kako so kubanske športne ekipe na mednarodnih tekmovanjih večkrat nenadoma ostale brez nekaterih članov, saj so ti pobegnili, da bi si v tujini ustvarili boljšo prihodnost. Za odhod – le na nekoliko drugačen, manj tvegan način – se je odločil tudi Alexey Sarria Guerra, ki prihaja iz Havane. K nam je pred osmimi leti prišel najprej na študijsko prakso, nato pa se je odločil, da bo tu ostal. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Peter Bossman je eden tistih tujcev, ki živijo pri nas, ki ga verjetno ni treba posebej predstavljati. »Slovenski Obama« so ga poimenovali med drugim, ko je zasedel mesto piranskega župana, pri čemer moramo dodati, da mu ta naziv ni ravno najbolj všeč. Prihaja iz Gane, točneje iz njenega glavnega mesta Akra, pri nas je od leta 1978. Podobno kot oče je tudi on najprej doštudiral medicino, delal v ambulanti in pozneje zaplul v politične vode. Kaj ga je pripeljalo v Slovenijo, kako drugače je kot v Gani in zakaj je ostal pri nas, pa v rubriki Drugi pogled, ki jo je pripravila Andreja Gradišar.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov