Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
Slovensko birokracije opiše z: "Ne sprašuj, naredi kot rečejo."
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobivanja dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričan 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
“Bila sva sicer zadovoljna s svojim življenjem, službo, a sva pred kakšnimi šestimi leti začutila, da si želiva spremembo. Takrat sem bil naročen na angleško fizikalno revijo in na zadnji strani je bil objavljen oglas podjetja Cosylab, kjer delam zdaj. Bil je nenavaden, v obliki stripa, in je takoj pritegnil mojo pozornost. V njem je pisalo, da je za najboljšo delovno izkušnjo priporočljivo priti v Ljubljano. Na Google sem pogledal, kje je to, bilo je sicer lepo, a nisem bil prepričan, da želim tako veliko spremembo. Nikjer ni bila omenjena angleščina. Izgledalo je tvegano, zato nisem ničesar naredil. Naslednji mesec je prišla nova številka in v njej je bil ponovno ta oglas. Takrat sem to vzel za znak: odločil sem se za spremembo, svet mi nekaj namiguje … Poskusimo torej!”
Najprej v Slovenijo na počitnice
Po nekaj uspešnih pogovorih s slovenskim delodajalcem, se je moral Kevin Meyer odločiti. Z ženo sta sklenila, da gresta za teden dni na počitnice v Slovenijo.
“S seboj sva imela seznam stvari, ki so nama pomembne. Želela sva vedeti, ali obstajajo trgovine z zdravo prehrano, ali je mogoče kupiti svežo zelenjavo – in sva takoj našla tržnico … Hotela sva videti, kako vse skupaj izgleda – šele ko si v nekem mestu, dobiš pravi občutek o njem. Ljubljana naju je navdušila. Imate vse – ambasade, glavne trgovine, dobro infrastrukturo, letališče – in to v mestu, ki ima poleti 300 tisoč prebivalcev. Za naju je bilo to popolno.”
Takoj nato pa sta naletela na zapleteno slovensko diplomacijo – še posebej za tiste, ki prihajajo iz Afrike.
“Če živiš v Afriki, moraš svoj prstni odtis za prihod v Slovenijo oddati v Egiptu. Moja pustolovščina s slovensko birokracijo se je začela z enodnevnim izletom v Kairo. Že takrat sem spoznal, da je slovenska birokracija podrobna in zahtevna. In da se raje ne huduj, le naredi, kar rečejo. Proces prihoda sem je bil tako zapleten, da se vse ostalo zdi enostavnejše.”
Še več o Kevinovih izkušnjah v Sloveniji in o njegovi domovini Južni Afriki izveste v oddaji Drugi pogled!
401 epizod
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobitve dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričam 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
Slovensko birokracije opiše z: "Ne sprašuj, naredi kot rečejo."
Kljub dolgim in zahtevnim postopkom pridobivanja dokumentov ter zapletom pri priznavanju doktorata iz fizike je Kevin Meyer iz Južne Afrike že zelo kmalu dobil dober občutek o Sloveniji. To je država, ki s povračilom stroškov za malico in prevoz na delovno mesto, z obveznim pokojninskim in zdravstvenim zavarovanjem poskrbi za svoje državljane, je prepričan 46-letnik, ki je v Slovenijo skupaj z ženo prišel pred petimi leti.
“Bila sva sicer zadovoljna s svojim življenjem, službo, a sva pred kakšnimi šestimi leti začutila, da si želiva spremembo. Takrat sem bil naročen na angleško fizikalno revijo in na zadnji strani je bil objavljen oglas podjetja Cosylab, kjer delam zdaj. Bil je nenavaden, v obliki stripa, in je takoj pritegnil mojo pozornost. V njem je pisalo, da je za najboljšo delovno izkušnjo priporočljivo priti v Ljubljano. Na Google sem pogledal, kje je to, bilo je sicer lepo, a nisem bil prepričan, da želim tako veliko spremembo. Nikjer ni bila omenjena angleščina. Izgledalo je tvegano, zato nisem ničesar naredil. Naslednji mesec je prišla nova številka in v njej je bil ponovno ta oglas. Takrat sem to vzel za znak: odločil sem se za spremembo, svet mi nekaj namiguje … Poskusimo torej!”
Najprej v Slovenijo na počitnice
Po nekaj uspešnih pogovorih s slovenskim delodajalcem, se je moral Kevin Meyer odločiti. Z ženo sta sklenila, da gresta za teden dni na počitnice v Slovenijo.
“S seboj sva imela seznam stvari, ki so nama pomembne. Želela sva vedeti, ali obstajajo trgovine z zdravo prehrano, ali je mogoče kupiti svežo zelenjavo – in sva takoj našla tržnico … Hotela sva videti, kako vse skupaj izgleda – šele ko si v nekem mestu, dobiš pravi občutek o njem. Ljubljana naju je navdušila. Imate vse – ambasade, glavne trgovine, dobro infrastrukturo, letališče – in to v mestu, ki ima poleti 300 tisoč prebivalcev. Za naju je bilo to popolno.”
Takoj nato pa sta naletela na zapleteno slovensko diplomacijo – še posebej za tiste, ki prihajajo iz Afrike.
“Če živiš v Afriki, moraš svoj prstni odtis za prihod v Slovenijo oddati v Egiptu. Moja pustolovščina s slovensko birokracijo se je začela z enodnevnim izletom v Kairo. Že takrat sem spoznal, da je slovenska birokracija podrobna in zahtevna. In da se raje ne huduj, le naredi, kar rečejo. Proces prihoda sem je bil tako zapleten, da se vse ostalo zdi enostavnejše.”
Še več o Kevinovih izkušnjah v Sloveniji in o njegovi domovini Južni Afriki izveste v oddaji Drugi pogled!
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Prihaja iz Armenije, več kot 20 let je živel v Rusiji in ima tudi rusko državljanstvo. Njegovi naslednji postaji sta bila Češka in Ciper. Valery Arakelov sicer še vedno veliko potuje, a njegov dom je zadnja tri leta Slovenija. Leta 2013 je namreč kupil zdraviliški kompleks Rimskih term in sčasoma se je v našo deželo tudi preselil. Andreji Čokl je med drugim povedal, da se zdaj zbuja z najlepšim razgledom na svetu, nekoliko manj pa je navdušen nad našo davčno zakonodajo.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo je Jarmila Melinec prišla pred slabimi dvajsetimi leti – in to iz države, iz katere še nismo gostili sogovornika v torkovi oddaji Drugi pogled. Pa ni prišla od daleč – iz Češke, iz države, kjer so življenje, odnosi med ljudmi in razmerja med spoloma zelo podobni kot v Sloveniji. Vseeno to ne pomeni, da naše sogovornice v Sloveniji ni nič presenetilo. Da ne obstajajo razlike. Ali da ni bilo nikoli težko. Najtežje je bilo z zaposlitvijo in s pridobivanjem dokumentov ter dovoljenj za bivanje. Ko je namreč prišla v Slovenijo, tako naša država kot Češka še nista bili članici Evropske unije in so bili postopki “zateženi”, pravi veterinarka. Danes ne opravlja svojega poklica, temveč vodi podjetje, z družino pa živi na Gorenjskem. V Slovenijo jo je torej, tako kot mnoge druge, pripeljala ljubezen. Moža je spoznala na fakulteti v Brnu, kamor je za mesec dni prišel na prakso. Dovolj je bilo prvih 15 minut srečanja z njim, da se ji je življenje zasukalo v čisto drugo smer.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Drugem pogledu je gost Ernie Mendillo - Američan z italijansko-libanonskimi koreninami. V Slovenijo ga je pred dobrimi 20 leti zvabila ljubezen. Iz kozmopolitskega New Yorka je pristal na Gorenjskem in ob tem doživel kulturni šok. Danes iskreno pove, da je njegov dom Naklo. Je glasbenik in je pred petimi leti ustanovil skupino Help, tako imenovani »tribute band«, ki izredno uspešno – tako po odzivih občinstva kot tudi kritikov – v znak spoštovanja poustvarja glasbo Beatlov. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Belehar Drnovšek.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
V Slovenijo se ljudje priseljujejo že od nekdaj, sodobni čas pa je glede tega še posebej pester. Vsak torek predstavljamo novega prišleka, priseljenko ali migranta, ki so jih v Slovenijo prinesli ljubezen, poslovne priložnosti, stiske ali študij, ter se z njimi pogovarjamo o življenju v Sloveniji in med Slovenci ter odkrivali, kako je vse, kar je slovenskega, videti skozi oči drugih.
Neveljaven email naslov