Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V atenskem pristanišču Pirej, ki je eno od največjih v Evropi, je privezana na pol potopljena ladja, čeprav je verjetno ne more nikamor odnesti. Kot so povedali nekateri pristaniški delavci, naj bi ladja pred nekaj tedni začela nekje rahlo puščati. Nihče se ni zmenil za to in ladjo je vedno bolj zalivalo. Delavci so prelagali odgovornost drug na drugega, zdaj pa je ladja na pol potopljena nagnjena na desni bok.
Simbolika je neizprosna, saj je na drugi strani pristaniškega terminala druga »ladja«, ki pa je že zdavnaj potopljena, ker nekateri drugi še vedno prelagajo odgovornost drug na drugega. To ladjo predstavlja več kot tisoč beguncev, ki so že več kot dva meseca ujeti v pirejskem pristanišču, situacijo slikovito povzema avtor oddaje Gašper Andrinek.
Begunci so se z otokov na celino pripeljali s trajekti. Ti so z njihovimi prevozi v samo šestih mesecih zaslužili 13 milijonov evrov. Velikokrat so beguncem, ki so želeli oditi z otoka, ko to še ni bilo mogoče, zaračunavali veliko več kot drugim.
Hrano, ki jo zagotavlja grška vlada, jim pripeljejo trikrat na dan. Ampak obroki so mizerni in niso vredni svojega imena. Velikokrat se v njih pojavijo tudi insekti in žuželke. Na vsaki strani zapuščenega pristaniškega skladišča sta dva kontejnerja s po štirimi kabinami za prhanje, eden za ženske in eden za moške … za 2000 ljudi. Voda seveda ni topla, kaj šele vroča. Poleg tega so jim izklopili elektriko v čakalnici za potnike na tem terminalu, kjer so si polnili telefone.
V Grčiji se je številka beguncev povzpela na več kot 55 tisoč. Več kot 10 tisoč jih vztraja na meji z Makedonijo v Idomeniju, ogromno jih je tudi v Atenah, kar 30 tisoč naj bi jih bilo v severni Grčiji, približno 8000 jih je razdeljenih po otokih. In dva tisoč od njih jih je na otoku Hios v Egejskem morju.
Tam je eno manjše improvizirano šotorišče in dva namestitvena centra, ki pa nista vredna svojega naziva.
V največjem, ki se imenuje Vial in je od mesta Hios oddaljen 12 kilometrov, vladajo nevzdržne razmere za bivanje. Center je nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v predelovalnici smeti so med drugim nastanjeni nekateri begunci. Smeti še vedno niso popolnoma odstranili. In tako ljudje, ki so prišli v Evropo iskati varno zatočišče, zdaj živijo med smetmi.
“Razmere niso dobre. Ni tople vode za prhanje, kaj šele za pranje perila. Vsi imamo veliko težav z življenjem tukaj. Tudi hrana ni primerna. Prišli so sicer zdravniki, a zdravil ni dovolj in tudi niso primerna. Tudi zdravniška oskrba na Hiosu je drugače slaba.” – Šamahamad, na otoku ujet več kot mesec dni.”
Za uradno medicinsko pomoč na otoku skrbi lokalna bolnišnica, ki ji kot registrirani skupini na terenu pomagata Zdravniki brez meja in Zdravniki sveta.
Janis Kotsodotis, vodja medicinske službe, pravi, da vseeno nekako obvladujejo nujne primere, težave jim povzročajo zahtevnejši primeri:
“Ne moremo na primer zdraviti tuberkuloze, saj bi terapija trajala 9 mesecev. In mi ne moremo nekoga obdržati v bolnišnici toliko časa. Lahko je v oskrbi 21 dni, da ga steriliziramo, potem pa mora 9 mesecev sam jemati zdravila. Vendar se takoj pojavi težava, ker ljudje ne razumejo terapije. Nimamo možnosti niti za zahtevne operacije, kot so recimo posledice strelnih ran ali operiranje ljudi, ki imajo koščke streliva še vedno v telesu.”
Tako je na Hiosu, otoku s 52 tisoč prebivalci, videti vse obraze zdajšnje Evrope, ki je v humanistični krizi. V centru Vial so nekateri begunci tudi gladovno stavkali in si zašili usta, ker v takih razmerah niso mogli več živeti. Zato je ukrepala policija. Zaradi prenatrpanosti so se odločili, da bodo približno 200 beguncev premestili v nov namestitveni center na otoku Kos, ki je še skoraj prazen. In kot so povedali nekateri, ki so bili med drugim prisiljeni oditi, je bil Vial drugačen, ker je bil nekako na pol odprt. Zdaj so na Kosu zaprti v namestitveni center, brez možnosti izhoda, saj so obdani z vojsko.
Aktivisti Solidarnostne pobude za ekonomske in politične begunce v Atenah so povsem neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten, blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in so še vedno vsak dan begunci, stoji zapuščen 7-nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, ki jim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo dobili, kot tudi kuhinjo, v kateri delajo kar begunci sami.
Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživela tudi šola, nekaj dni na teden pa je tam tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Olga Lafazani, ki dela na imporvizirani recepciji, pravi, da je zdaj najtežje zbirati ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu.
»Čeprav nasprotujemo vsakršnemu zaprtemu prostoru, smo se tukaj preprosto znašli pred tem, da moramo za sicer odprt prostor dejansko postavljati merila, koga lahko sprejmemo.«
Če solidarnost deluje in če so zagotovljeni primerni pogoji in če se družba sama pomika v vključevanje, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo težave. Na to kažejo takšni projekti.
A eden izmed aktivistov, Jorgos Maniatis, opozarja, da nikakor še niso odpravili težav in da za to potrebujejo delujoč sistem upora in determinacije. Tak projekt pa za zdaj predstavlja vsaj eno svetlo točko v Evropi, nad katero se zgrinjajo temni oblaki.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
V atenskem pristanišču Pirej, ki je eno od največjih v Evropi, je privezana na pol potopljena ladja, čeprav je verjetno ne more nikamor odnesti. Kot so povedali nekateri pristaniški delavci, naj bi ladja pred nekaj tedni začela nekje rahlo puščati. Nihče se ni zmenil za to in ladjo je vedno bolj zalivalo. Delavci so prelagali odgovornost drug na drugega, zdaj pa je ladja na pol potopljena nagnjena na desni bok.
Simbolika je neizprosna, saj je na drugi strani pristaniškega terminala druga »ladja«, ki pa je že zdavnaj potopljena, ker nekateri drugi še vedno prelagajo odgovornost drug na drugega. To ladjo predstavlja več kot tisoč beguncev, ki so že več kot dva meseca ujeti v pirejskem pristanišču, situacijo slikovito povzema avtor oddaje Gašper Andrinek.
Begunci so se z otokov na celino pripeljali s trajekti. Ti so z njihovimi prevozi v samo šestih mesecih zaslužili 13 milijonov evrov. Velikokrat so beguncem, ki so želeli oditi z otoka, ko to še ni bilo mogoče, zaračunavali veliko več kot drugim.
Hrano, ki jo zagotavlja grška vlada, jim pripeljejo trikrat na dan. Ampak obroki so mizerni in niso vredni svojega imena. Velikokrat se v njih pojavijo tudi insekti in žuželke. Na vsaki strani zapuščenega pristaniškega skladišča sta dva kontejnerja s po štirimi kabinami za prhanje, eden za ženske in eden za moške … za 2000 ljudi. Voda seveda ni topla, kaj šele vroča. Poleg tega so jim izklopili elektriko v čakalnici za potnike na tem terminalu, kjer so si polnili telefone.
V Grčiji se je številka beguncev povzpela na več kot 55 tisoč. Več kot 10 tisoč jih vztraja na meji z Makedonijo v Idomeniju, ogromno jih je tudi v Atenah, kar 30 tisoč naj bi jih bilo v severni Grčiji, približno 8000 jih je razdeljenih po otokih. In dva tisoč od njih jih je na otoku Hios v Egejskem morju.
Tam je eno manjše improvizirano šotorišče in dva namestitvena centra, ki pa nista vredna svojega naziva.
V največjem, ki se imenuje Vial in je od mesta Hios oddaljen 12 kilometrov, vladajo nevzdržne razmere za bivanje. Center je nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v predelovalnici smeti so med drugim nastanjeni nekateri begunci. Smeti še vedno niso popolnoma odstranili. In tako ljudje, ki so prišli v Evropo iskati varno zatočišče, zdaj živijo med smetmi.
“Razmere niso dobre. Ni tople vode za prhanje, kaj šele za pranje perila. Vsi imamo veliko težav z življenjem tukaj. Tudi hrana ni primerna. Prišli so sicer zdravniki, a zdravil ni dovolj in tudi niso primerna. Tudi zdravniška oskrba na Hiosu je drugače slaba.” – Šamahamad, na otoku ujet več kot mesec dni.”
Za uradno medicinsko pomoč na otoku skrbi lokalna bolnišnica, ki ji kot registrirani skupini na terenu pomagata Zdravniki brez meja in Zdravniki sveta.
Janis Kotsodotis, vodja medicinske službe, pravi, da vseeno nekako obvladujejo nujne primere, težave jim povzročajo zahtevnejši primeri:
“Ne moremo na primer zdraviti tuberkuloze, saj bi terapija trajala 9 mesecev. In mi ne moremo nekoga obdržati v bolnišnici toliko časa. Lahko je v oskrbi 21 dni, da ga steriliziramo, potem pa mora 9 mesecev sam jemati zdravila. Vendar se takoj pojavi težava, ker ljudje ne razumejo terapije. Nimamo možnosti niti za zahtevne operacije, kot so recimo posledice strelnih ran ali operiranje ljudi, ki imajo koščke streliva še vedno v telesu.”
Tako je na Hiosu, otoku s 52 tisoč prebivalci, videti vse obraze zdajšnje Evrope, ki je v humanistični krizi. V centru Vial so nekateri begunci tudi gladovno stavkali in si zašili usta, ker v takih razmerah niso mogli več živeti. Zato je ukrepala policija. Zaradi prenatrpanosti so se odločili, da bodo približno 200 beguncev premestili v nov namestitveni center na otoku Kos, ki je še skoraj prazen. In kot so povedali nekateri, ki so bili med drugim prisiljeni oditi, je bil Vial drugačen, ker je bil nekako na pol odprt. Zdaj so na Kosu zaprti v namestitveni center, brez možnosti izhoda, saj so obdani z vojsko.
Aktivisti Solidarnostne pobude za ekonomske in politične begunce v Atenah so povsem neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.
V središču Aten, blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in so še vedno vsak dan begunci, stoji zapuščen 7-nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, ki jim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.
V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo dobili, kot tudi kuhinjo, v kateri delajo kar begunci sami.
Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživela tudi šola, nekaj dni na teden pa je tam tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.
Olga Lafazani, ki dela na imporvizirani recepciji, pravi, da je zdaj najtežje zbirati ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu.
»Čeprav nasprotujemo vsakršnemu zaprtemu prostoru, smo se tukaj preprosto znašli pred tem, da moramo za sicer odprt prostor dejansko postavljati merila, koga lahko sprejmemo.«
Če solidarnost deluje in če so zagotovljeni primerni pogoji in če se družba sama pomika v vključevanje, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo težave. Na to kažejo takšni projekti.
A eden izmed aktivistov, Jorgos Maniatis, opozarja, da nikakor še niso odpravili težav in da za to potrebujejo delujoč sistem upora in determinacije. Tak projekt pa za zdaj predstavlja vsaj eno svetlo točko v Evropi, nad katero se zgrinjajo temni oblaki.
Kampanja za ključ Bele hiše je pri koncu. Kampanja sama, nepredvidljivost volilnega izida ter izbira, ki ne bi smela biti izbira – vse to zrcali družbeno in politično razklanost Združenih držav Amerike. Dozdajšnja podpredsednica Kamala Harris ali že videni in nikoli povsem dojeti Donald Trump? O tem poglobljeno na primeru Pensilvanije, ki je spet v peščici zveznih držav, ki bodo opredelile izid volitev.
Po vztrajni širitvi Evropske unije, nekaj let je štela celo 28 članic, se je stara celina upehala. Širitvena utrujenost pušča Zahodni Balkan v čakalnici že tako dolgo, da sta v državah te regije skoraj zamrla iskrena želja in upanje na polnopravno članstvo. Ob več letih čakanja od prošnje za članstvo do statusa kandidatke pa nastaja vtis, da nameravana širitev na vzhod, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, za Balkan pomeni prehitevanje po desni. Tokrat o prednostih, zadržkih in izzivih širitve v času odločitve, ali bo resor širitve v Evropski komisiji pripadel slovenski kandidatki.
"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!
Projekt izkopavanja litija v Srbiji je sprožil velik odpor okoljevarstvenikov, dela prebivalstva in opozicije. Gre za velik projekt: to bi bil največji rudnik litija v Evropi in naj bi zagotavljal 90 odstotkov potreb Evropske unije po tem elementu, ki se uporablja predvsem za avtomobilske baterije. A medtem ko ena stran govori o velikih gospodarskih koristih Srbije od tega rudnika, druga opozarja na uničevalne posledice za okolje in lokalno skupnost – nekaj, kar se dogaja že zdaj, ko je projekt šele v raziskovalni stopnji.
Nemška politična krajina se je dodobra izvila iz tradicionalnih tirnic in postaja vedno bolj nepredvidljiva. Čeprav so bili volivci vajeni vladnih koalicij iz dveh strank, zdaj že četrto leto vladajo trije partnerji, ki namesto stabilnosti v nemški prostor vnašajo nenehne prepire in obupno iščejo lastni profil. Zato se na zmago na volitvah prihodnje leto pripravljajo opozicijski krščanski demokrati, ki so najprej obračunali z dediščino nekdanje kanclerke Angele Merkel. In tu je še vzpon skrajne desnice, ki v Evropi ni nobena posebnost, le da nemška desnica ne kaže nobenega interesa, da bi se pomaknila proti sredini.
Slovenija ima v mednarodnem prostoru večjo težo, kot se zaveda večina Slovencev, menijo tuji diplomati v palači Združenih narodov. Tudi ali predvsem po zaslugi ekipe, ki jo v New Yorku vodi veleposlanik Samuel Žbogar.
V Avstriji bodo v nedeljo potekale zvezne parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih raziskavah vodi avstrijska Svobodnjaška stranka. Na drugem in tretjem mestu ji sledita Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. V avstrijskem političnem prostoru pa se pojavljajo tudi nove stranke, kot je stranka Piva. Vzpon Svobodnjakov so napovedali že rezultati evropskih volitev. Kje so vzroki za krepitev skrajne desnice v Avstriji? Kaj najbolj skrbi državljane? Osrednje predvolilne tem so priseljevanje, varnost, podražitve in podnebna kriza. Kakšno koalicijo naj bi dobili po volitvah in tudi, kaj od nove vlade pričakuje slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem?
Evropska unija bo v novem mandatu pred še večjimi izzivi, kot je bila doslej, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji. Novo Evropsko komisijo čaka vprašanje širitve, konkurenčnosti, obrambe ter tehnološke prevlade Združenih držav Amerike in Kitajske. Zato so na Blejskem strateškem forumu veliko pozornosti namenili predvsem širitvi Unije kot investiciji v evropsko kolektivno moč in varnost. In kako kaže z integracijo zahodnega Balkana v Unijo?
Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta.
Slovenija, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, bo septembra predsedovala temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu za vse Združene narode, saj se bo na splošni razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbrala večina svetovnih voditeljev. Varnostni svet je trenutno močno polariziran in talec partikularnih interesov velesil, a Slovenija je kljub temu položaj nestalne članice prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da naredi čim več koristnega.
Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, je med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji preverila Miranda Bratkič. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.
Tudi več kot četrt stoletja po sklenitvi velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je končal večdesetletno obdobje spopadov na Severnem Irskem, je tamkajšnja družba še vedno zelo razdeljena. Zlasti v Belfastu so te delitve tudi fizično močno opazne. Dodatne težave je regiji prinesel izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, kar je v delu prebivalstva obudilo razprave o združitvi irskega otoka v eno državo, predvsem po tem, ko so se pokazali tudi povsem konkretni negativni učinki na severnoirsko gospodarstvo.
Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je maja letos prisegel za peti mandat. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni pa še ni videti konca.
Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se soočata s številnimi težavami. Prihodnje leto bo minilo 70 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, v kateri je 7. člen zaščitnik manjšinskih pravic, ki pa v celoti še vedno niso uresničene. Zato so osrednje manjšinske politične organizacije na avstrijskem Koroškem na Evropski parlament nedavno naslovile peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Položaj slovenske narodne skupnosti pa ostaja eno ključnih vprašanj tudi v meddržavnih odnosih med Slovenijo in Avstrijo. Kaj lahko pripadniki manjšine pričakujejo pred omenjeno obletnico, pa tudi od zveznih parlamentarnih volitev jeseni?
Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.
Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.
Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje.
Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade?
Pred nami je vrhunec turistične sezone, številni smo z mislimi ali pa čisto zares že na počitniških destinacijah. Je odločitev, kje bomo dopustovali, povezana le z debelino denarnice ali se kdaj pri izbiri kraja, kjer se bomo odklopili od težav vsakdanjika, vprašamo, ali bomo s tem dodatno obremenili okolje, ki ga bičajo podnebne spremembe? Ena od najbolj priljubljenih med Slovenci, za nekatere pravzaprav tudi začasen dom, je hrvaški otok Krk. V kakšnem stanju otoke in Jadransko morje puščamo za seboj?
Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?
Neveljaven email naslov