Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nneka Egbuna je uspešna nigerijsko-nemška pevka. V mestu Warri se je rodila nigerijskemu očetu in nemški mami. O svojem otroštvu ne govori rada, niti o svojem otroštvu v Nigeriji niti o prvih letih azila v Nemčiji: ”Kar zgodilo se je. Ne načrtuješ, da bi odšel, potem se pa kar zgodi. In prilagoditi se moraš situaciji. Moje življenje v Nigeriji ni bilo dobro; no, tudi potem, ko sem zbežala, je bilo nekaj let groznih. Ampak najti moraš svojo pot. Nekje mora biti začetek te poti. In takrat je bil to moj začetek.”
Pred sabo je Nneka imela le en cilj – oditi iz Afrike: ”Najbolj pomembno mi je bilo, da pridobim izobrazbo. In izkoristila sem svojo možnost – ja, super, v Evropi imate brezplačno izobrazbo. To je bil moj cilj. Naučiti se jezika, spoznati ta del sveta, pogledati na Afriko iz druge perspektive. Hotela sem se naučiti čim več o vsem. Nemčija ni bila moj cilj. Tam sem pristala po naključju in vzela sem tisto, kar mi je bog dal. Tako kot vsak Afričan, ki dobi priložnost, da odide iz Afrike. Kar ti je dano, tisto vzameš!”
In priložnost je Nneka zgrabila z obema rokama. Iz begunskega centra je prišla do pogodbe z založbo Yo Mama’s Records, končala je študij antropologije, in ko je (po zahodnjaških standardih) uspela, si je zaželela vrniti v Afriko: ”Ok, grem nazaj v Nigerijo, sem si mislila. Najprej je bilo tam težko uspeti z mojo glasbo. Sčasoma pa mi je pomagalo ravno to, da sem že doživela uspeh v tujini. Dobila sem nagrado za najuspešnejšo afriško izvajalko, gostovala sem pri Davidu Lettermanu. Vsa ta Nneka scena, založbe temu pravijo ‘imidž”, mi je pomagala, da me je Afrika vzela nazaj. Od kar sem prišla domov, se čutim bolj povezano s tem, kar pojem. Bolj povezano z ljudmi. Če hočeš kaj spremeniti, moraš začeti v svoji skupnosti, biti moraš prisoten.”
Nneko lahko v januarju poslušate tudi v eni od naših sobotnih večernih oddaj Glasba svetov.
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Nneka Egbuna je uspešna nigerijsko-nemška pevka. V mestu Warri se je rodila nigerijskemu očetu in nemški mami. O svojem otroštvu ne govori rada, niti o svojem otroštvu v Nigeriji niti o prvih letih azila v Nemčiji: ”Kar zgodilo se je. Ne načrtuješ, da bi odšel, potem se pa kar zgodi. In prilagoditi se moraš situaciji. Moje življenje v Nigeriji ni bilo dobro; no, tudi potem, ko sem zbežala, je bilo nekaj let groznih. Ampak najti moraš svojo pot. Nekje mora biti začetek te poti. In takrat je bil to moj začetek.”
Pred sabo je Nneka imela le en cilj – oditi iz Afrike: ”Najbolj pomembno mi je bilo, da pridobim izobrazbo. In izkoristila sem svojo možnost – ja, super, v Evropi imate brezplačno izobrazbo. To je bil moj cilj. Naučiti se jezika, spoznati ta del sveta, pogledati na Afriko iz druge perspektive. Hotela sem se naučiti čim več o vsem. Nemčija ni bila moj cilj. Tam sem pristala po naključju in vzela sem tisto, kar mi je bog dal. Tako kot vsak Afričan, ki dobi priložnost, da odide iz Afrike. Kar ti je dano, tisto vzameš!”
In priložnost je Nneka zgrabila z obema rokama. Iz begunskega centra je prišla do pogodbe z založbo Yo Mama’s Records, končala je študij antropologije, in ko je (po zahodnjaških standardih) uspela, si je zaželela vrniti v Afriko: ”Ok, grem nazaj v Nigerijo, sem si mislila. Najprej je bilo tam težko uspeti z mojo glasbo. Sčasoma pa mi je pomagalo ravno to, da sem že doživela uspeh v tujini. Dobila sem nagrado za najuspešnejšo afriško izvajalko, gostovala sem pri Davidu Lettermanu. Vsa ta Nneka scena, založbe temu pravijo ‘imidž”, mi je pomagala, da me je Afrika vzela nazaj. Od kar sem prišla domov, se čutim bolj povezano s tem, kar pojem. Bolj povezano z ljudmi. Če hočeš kaj spremeniti, moraš začeti v svoji skupnosti, biti moraš prisoten.”
Nneko lahko v januarju poslušate tudi v eni od naših sobotnih večernih oddaj Glasba svetov.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Neveljaven email naslov