Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nneka Egbuna je uspešna nigerijsko-nemška pevka. V mestu Warri se je rodila nigerijskemu očetu in nemški mami. O svojem otroštvu ne govori rada, niti o svojem otroštvu v Nigeriji niti o prvih letih azila v Nemčiji: ”Kar zgodilo se je. Ne načrtuješ, da bi odšel, potem se pa kar zgodi. In prilagoditi se moraš situaciji. Moje življenje v Nigeriji ni bilo dobro; no, tudi potem, ko sem zbežala, je bilo nekaj let groznih. Ampak najti moraš svojo pot. Nekje mora biti začetek te poti. In takrat je bil to moj začetek.”
Pred sabo je Nneka imela le en cilj – oditi iz Afrike: ”Najbolj pomembno mi je bilo, da pridobim izobrazbo. In izkoristila sem svojo možnost – ja, super, v Evropi imate brezplačno izobrazbo. To je bil moj cilj. Naučiti se jezika, spoznati ta del sveta, pogledati na Afriko iz druge perspektive. Hotela sem se naučiti čim več o vsem. Nemčija ni bila moj cilj. Tam sem pristala po naključju in vzela sem tisto, kar mi je bog dal. Tako kot vsak Afričan, ki dobi priložnost, da odide iz Afrike. Kar ti je dano, tisto vzameš!”
In priložnost je Nneka zgrabila z obema rokama. Iz begunskega centra je prišla do pogodbe z založbo Yo Mama’s Records, končala je študij antropologije, in ko je (po zahodnjaških standardih) uspela, si je zaželela vrniti v Afriko: ”Ok, grem nazaj v Nigerijo, sem si mislila. Najprej je bilo tam težko uspeti z mojo glasbo. Sčasoma pa mi je pomagalo ravno to, da sem že doživela uspeh v tujini. Dobila sem nagrado za najuspešnejšo afriško izvajalko, gostovala sem pri Davidu Lettermanu. Vsa ta Nneka scena, založbe temu pravijo ‘imidž”, mi je pomagala, da me je Afrika vzela nazaj. Od kar sem prišla domov, se čutim bolj povezano s tem, kar pojem. Bolj povezano z ljudmi. Če hočeš kaj spremeniti, moraš začeti v svoji skupnosti, biti moraš prisoten.”
Nneko lahko v januarju poslušate tudi v eni od naših sobotnih večernih oddaj Glasba svetov.
724 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Nneka Egbuna je uspešna nigerijsko-nemška pevka. V mestu Warri se je rodila nigerijskemu očetu in nemški mami. O svojem otroštvu ne govori rada, niti o svojem otroštvu v Nigeriji niti o prvih letih azila v Nemčiji: ”Kar zgodilo se je. Ne načrtuješ, da bi odšel, potem se pa kar zgodi. In prilagoditi se moraš situaciji. Moje življenje v Nigeriji ni bilo dobro; no, tudi potem, ko sem zbežala, je bilo nekaj let groznih. Ampak najti moraš svojo pot. Nekje mora biti začetek te poti. In takrat je bil to moj začetek.”
Pred sabo je Nneka imela le en cilj – oditi iz Afrike: ”Najbolj pomembno mi je bilo, da pridobim izobrazbo. In izkoristila sem svojo možnost – ja, super, v Evropi imate brezplačno izobrazbo. To je bil moj cilj. Naučiti se jezika, spoznati ta del sveta, pogledati na Afriko iz druge perspektive. Hotela sem se naučiti čim več o vsem. Nemčija ni bila moj cilj. Tam sem pristala po naključju in vzela sem tisto, kar mi je bog dal. Tako kot vsak Afričan, ki dobi priložnost, da odide iz Afrike. Kar ti je dano, tisto vzameš!”
In priložnost je Nneka zgrabila z obema rokama. Iz begunskega centra je prišla do pogodbe z založbo Yo Mama’s Records, končala je študij antropologije, in ko je (po zahodnjaških standardih) uspela, si je zaželela vrniti v Afriko: ”Ok, grem nazaj v Nigerijo, sem si mislila. Najprej je bilo tam težko uspeti z mojo glasbo. Sčasoma pa mi je pomagalo ravno to, da sem že doživela uspeh v tujini. Dobila sem nagrado za najuspešnejšo afriško izvajalko, gostovala sem pri Davidu Lettermanu. Vsa ta Nneka scena, založbe temu pravijo ‘imidž”, mi je pomagala, da me je Afrika vzela nazaj. Od kar sem prišla domov, se čutim bolj povezano s tem, kar pojem. Bolj povezano z ljudmi. Če hočeš kaj spremeniti, moraš začeti v svoji skupnosti, biti moraš prisoten.”
Nneko lahko v januarju poslušate tudi v eni od naših sobotnih večernih oddaj Glasba svetov.
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Eldar Gasimov je leta 2011 s pevko Nigar Jamal pod umetniškim imenom Ell & Nikki zmagal na tekmovanju za Pesem Evrovizije. Na to sta se pripravljala več mesecev. Po zmagi so ju na domačem letališču pričakali številni Azerbajdžanci.
Neveljaven email naslov