Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Henrik Brun

02.11.2015

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih.

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih. “Mislil sem si, da bi bil to odličen kraj za kriminalko. Skandinavski glavni karakterji in edinstven, eksotičen kraj, ki pa je hkrati zelo podoben Skandinaviji. Slovenija je dobro organizirana država, mirna in vsaj na površju ni veliko kriminala. In to je predpogoj za dobro kriminalko.”

Brun, sicer vojni dopisnik z Balkana za različne danske časopise v začetku devetdesetih, Slovenijo obiskuje že 25 let.

“Leta 92 ali 93 sem v Slovenijo prišel tudi na dopust. Prijatelji so me spraševali, ali bom domov pripeljal kakšno puško. Slovenijo so takrat pač vsi dojemali kot del te celotne zgodbe in imela je kar težko nalogo, da je Evropi sporočila, daje tukaj mir in da je na poti proti Evropi.”

Danska in Slovenija se mu zaradi majhnosti zdita podobni, a seveda med državama obstajajo tudi velike razlike, predvsem geografska lega in naša skupna preteklost z državami, ki jih v Evropi povezujejo z nekim čisto drugim konceptom države. Danska in njene sosede so nam še vedno vzor, kako naj bi bila država urejena.

“Res je, da plačujemo visoke davke in ne, tudi mi nočemo plačevati še višjih davkov; ampak večina Dancev gotovo še vedno ne bi bila za znižanje davkov na račun socialne države. Vredno je ohranjati ta ideal, da imajo vsi enake možnosti, da bogatejši nimajo prednosti pri obravnavi in obratno. To je bistvo tega modela.”

Odzivov na roman Danska zanka se je nekoliko bal tudi pisatelj sam: “Lahko bi me obtožili površnosti, pač – butast tujec, ki pretirava. Bil sem kar prepričan, da se to ne bo zgodilo, ampak nikoli pa ne moreš vedeti in zato sem bil rahlo živčen.”

Danski preiskovalni novinar Ketil Brandt se odpravi v jugovzhodno Evropo, v nekdanjo Jugoslavijo, točneje v Sarajevo. Ko na poti tja, na ulici v Ljubljani, najdejo umorjenega njegovega prijatelja iz starih časov, nekdanjega šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, Ketil Brandt opusti svoj končni cilj. In obtiči v peklu človeške trgovine in korupcije – v Sloveniji, skupaj s slovensko novinarko in dansko rokometno zvezdnic … To bi bila zelo na kratko povzeta vsebina prve skandinavske kriminalke, ki se dogaja v Sloveniji – “Danska zanka”.


Evropa osebno

724 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Henrik Brun

02.11.2015

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih.

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih. “Mislil sem si, da bi bil to odličen kraj za kriminalko. Skandinavski glavni karakterji in edinstven, eksotičen kraj, ki pa je hkrati zelo podoben Skandinaviji. Slovenija je dobro organizirana država, mirna in vsaj na površju ni veliko kriminala. In to je predpogoj za dobro kriminalko.”

Brun, sicer vojni dopisnik z Balkana za različne danske časopise v začetku devetdesetih, Slovenijo obiskuje že 25 let.

“Leta 92 ali 93 sem v Slovenijo prišel tudi na dopust. Prijatelji so me spraševali, ali bom domov pripeljal kakšno puško. Slovenijo so takrat pač vsi dojemali kot del te celotne zgodbe in imela je kar težko nalogo, da je Evropi sporočila, daje tukaj mir in da je na poti proti Evropi.”

Danska in Slovenija se mu zaradi majhnosti zdita podobni, a seveda med državama obstajajo tudi velike razlike, predvsem geografska lega in naša skupna preteklost z državami, ki jih v Evropi povezujejo z nekim čisto drugim konceptom države. Danska in njene sosede so nam še vedno vzor, kako naj bi bila država urejena.

“Res je, da plačujemo visoke davke in ne, tudi mi nočemo plačevati še višjih davkov; ampak večina Dancev gotovo še vedno ne bi bila za znižanje davkov na račun socialne države. Vredno je ohranjati ta ideal, da imajo vsi enake možnosti, da bogatejši nimajo prednosti pri obravnavi in obratno. To je bistvo tega modela.”

Odzivov na roman Danska zanka se je nekoliko bal tudi pisatelj sam: “Lahko bi me obtožili površnosti, pač – butast tujec, ki pretirava. Bil sem kar prepričan, da se to ne bo zgodilo, ampak nikoli pa ne moreš vedeti in zato sem bil rahlo živčen.”

Danski preiskovalni novinar Ketil Brandt se odpravi v jugovzhodno Evropo, v nekdanjo Jugoslavijo, točneje v Sarajevo. Ko na poti tja, na ulici v Ljubljani, najdejo umorjenega njegovega prijatelja iz starih časov, nekdanjega šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, Ketil Brandt opusti svoj končni cilj. In obtiči v peklu človeške trgovine in korupcije – v Sloveniji, skupaj s slovensko novinarko in dansko rokometno zvezdnic … To bi bila zelo na kratko povzeta vsebina prve skandinavske kriminalke, ki se dogaja v Sloveniji – “Danska zanka”.


06.11.2013

Ariadna Naveira

Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.


30.10.2013

Rodolfo Cattani

Rodolfo Cattani, glavni sekretar Evropskega invalidskega foruma


23.10.2013

Mohammad Ali Soroosh, afganistanski pravnik

Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.


16.10.2013

Felix Richterich

Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.


09.10.2013

David Leigh

David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.


02.10.2013

Sandy Shaw in John Gil - popotnika okrog sveta

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.10.2013

EO JOHN IN SANDY

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


25.09.2013

Mari Nakano, japonska prevajalka in članica Svetovnega skavtskega komiteja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.06.2013

Nela Sršen - hrvaška kirurginja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.06.2013

Martine Alonso Marquis. Rojena je v Kanadi Špancu in Američanki. Študirala je v Nemčiji in Franciji. Poročena je s Srbom. Živi v Parizu, Bruslju, enkrat mesečno tudi v Strasbourgu. Dela za slovenskega evroposlanca

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.06.2013

Paolo Giordano, doktor fizike, pisatelj, netipičen italijanski 30-letnik, ki je odrasel ob MTV-ju in kmalu pogledal čez planke Italije . . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.06.2013

Rudolph van Veen, nizozemski kuharski mojster

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.05.2013

John Patrick Shanley

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


22.05.2013

Rahim Salihi, Albanec v Beogradu

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.05.2013

Evropa osebno

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


01.05.2013

Goran Samardžić, bosanski pisatelj in založnik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.04.2013

Angela Lazou, biologinja, ki je v Slovenijo v podporo malim ribičem pripotovala z ledolomilcem Artic Sunrise, priznava, da se je tudi sama že večkrat povzpela na Olimp in prosila starogrška božanstva za pomoč...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.04.2013

Peter den Ouden - nizozemski organist

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.04.2013

Irina Guščina, ruska glasbenica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.04.2013

Evan Roth, ameriški umetnik, te dni v Ljubljani razstavlja svoj projekt "Flight mode", s katerim sicer že več let vznemirja varnostnike po svetovnih letališčih . . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 23 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov