Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Henrik Brun

02.11.2015

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih.

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih. “Mislil sem si, da bi bil to odličen kraj za kriminalko. Skandinavski glavni karakterji in edinstven, eksotičen kraj, ki pa je hkrati zelo podoben Skandinaviji. Slovenija je dobro organizirana država, mirna in vsaj na površju ni veliko kriminala. In to je predpogoj za dobro kriminalko.”

Brun, sicer vojni dopisnik z Balkana za različne danske časopise v začetku devetdesetih, Slovenijo obiskuje že 25 let.

“Leta 92 ali 93 sem v Slovenijo prišel tudi na dopust. Prijatelji so me spraševali, ali bom domov pripeljal kakšno puško. Slovenijo so takrat pač vsi dojemali kot del te celotne zgodbe in imela je kar težko nalogo, da je Evropi sporočila, daje tukaj mir in da je na poti proti Evropi.”

Danska in Slovenija se mu zaradi majhnosti zdita podobni, a seveda med državama obstajajo tudi velike razlike, predvsem geografska lega in naša skupna preteklost z državami, ki jih v Evropi povezujejo z nekim čisto drugim konceptom države. Danska in njene sosede so nam še vedno vzor, kako naj bi bila država urejena.

“Res je, da plačujemo visoke davke in ne, tudi mi nočemo plačevati še višjih davkov; ampak večina Dancev gotovo še vedno ne bi bila za znižanje davkov na račun socialne države. Vredno je ohranjati ta ideal, da imajo vsi enake možnosti, da bogatejši nimajo prednosti pri obravnavi in obratno. To je bistvo tega modela.”

Odzivov na roman Danska zanka se je nekoliko bal tudi pisatelj sam: “Lahko bi me obtožili površnosti, pač – butast tujec, ki pretirava. Bil sem kar prepričan, da se to ne bo zgodilo, ampak nikoli pa ne moreš vedeti in zato sem bil rahlo živčen.”

Danski preiskovalni novinar Ketil Brandt se odpravi v jugovzhodno Evropo, v nekdanjo Jugoslavijo, točneje v Sarajevo. Ko na poti tja, na ulici v Ljubljani, najdejo umorjenega njegovega prijatelja iz starih časov, nekdanjega šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, Ketil Brandt opusti svoj končni cilj. In obtiči v peklu človeške trgovine in korupcije – v Sloveniji, skupaj s slovensko novinarko in dansko rokometno zvezdnic … To bi bila zelo na kratko povzeta vsebina prve skandinavske kriminalke, ki se dogaja v Sloveniji – “Danska zanka”.


Evropa osebno

724 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Henrik Brun

02.11.2015

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih.

Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih. “Mislil sem si, da bi bil to odličen kraj za kriminalko. Skandinavski glavni karakterji in edinstven, eksotičen kraj, ki pa je hkrati zelo podoben Skandinaviji. Slovenija je dobro organizirana država, mirna in vsaj na površju ni veliko kriminala. In to je predpogoj za dobro kriminalko.”

Brun, sicer vojni dopisnik z Balkana za različne danske časopise v začetku devetdesetih, Slovenijo obiskuje že 25 let.

“Leta 92 ali 93 sem v Slovenijo prišel tudi na dopust. Prijatelji so me spraševali, ali bom domov pripeljal kakšno puško. Slovenijo so takrat pač vsi dojemali kot del te celotne zgodbe in imela je kar težko nalogo, da je Evropi sporočila, daje tukaj mir in da je na poti proti Evropi.”

Danska in Slovenija se mu zaradi majhnosti zdita podobni, a seveda med državama obstajajo tudi velike razlike, predvsem geografska lega in naša skupna preteklost z državami, ki jih v Evropi povezujejo z nekim čisto drugim konceptom države. Danska in njene sosede so nam še vedno vzor, kako naj bi bila država urejena.

“Res je, da plačujemo visoke davke in ne, tudi mi nočemo plačevati še višjih davkov; ampak večina Dancev gotovo še vedno ne bi bila za znižanje davkov na račun socialne države. Vredno je ohranjati ta ideal, da imajo vsi enake možnosti, da bogatejši nimajo prednosti pri obravnavi in obratno. To je bistvo tega modela.”

Odzivov na roman Danska zanka se je nekoliko bal tudi pisatelj sam: “Lahko bi me obtožili površnosti, pač – butast tujec, ki pretirava. Bil sem kar prepričan, da se to ne bo zgodilo, ampak nikoli pa ne moreš vedeti in zato sem bil rahlo živčen.”

Danski preiskovalni novinar Ketil Brandt se odpravi v jugovzhodno Evropo, v nekdanjo Jugoslavijo, točneje v Sarajevo. Ko na poti tja, na ulici v Ljubljani, najdejo umorjenega njegovega prijatelja iz starih časov, nekdanjega šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, Ketil Brandt opusti svoj končni cilj. In obtiči v peklu človeške trgovine in korupcije – v Sloveniji, skupaj s slovensko novinarko in dansko rokometno zvezdnic … To bi bila zelo na kratko povzeta vsebina prve skandinavske kriminalke, ki se dogaja v Sloveniji – “Danska zanka”.


27.04.2011

Ivana Simić Bodrožić, mlada hrvaška pisateljica, Vukovarka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


20.04.2011

Andrej Gelasimov, ruski pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


13.04.2011

Doktorica Irina Vostrueva Križaj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.04.2011

Frédéric-Raphaël Duret-Nauche

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.03.2011

Christian Engstroem, pirat v Evropskem parlamentu

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.03.2011

Andrew Clover - britanski kolumnist, pisatelj, radijec in stand-up komik, ki v teh dneh zabava slovensko občinstvo

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.03.2011

Serdar Özkan, turški pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.03.2011

Kevin Annett, borec za pravice kanadskih Indijancev

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.03.2011

Frank Westerman - nizozemski novinar in pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.02.2011

Haffed Hmudda

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.02.2011

Hassaan Ahmed: aktiven musliman, računalniški programer, popotnik, ljubitelj kriketa, bloger, odvisnik od interneta in fant s posebnim smislom za humor, ki včasih s svojo brado prestraši kakšnega starejšega občana

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.02.2011

Melanie Ginoux, Francozinja, ki je v Angliji spoznala svojega sopotnika z libanonsko-italijansko-slovenskimi koreninami.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.02.2011

Daniel Glattauer - Avstrijski pisatelj in novinar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.01.2011

"Papežev otrok", Irec David Dunn - David se je rodil v času irskega "baby booma", ko je Dublin obiskal tudi papež Janez Pavel II. . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.01.2011

Pavel Šraj - Tokrat bomo z eno nogo trdno v Sloveniji, z drugo pa v Avstraliji

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.01.2011

Mirjana Batinić, videastka in novomedijska umetnica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.01.2011

Ryuzo Fukuhara - Vzhajajoča kreativnost in zlato polje

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.12.2010

Honore Gatera, vodič v muzeju - iz Ruande

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.12.2010

Priit Pärn, estonski karikaturist in animator

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


08.12.2010

Jango Edwards - eden najbolj slavnih modernih klovnov na svetu, ki je zasebno zabaval celo slikarja Salvadorja Dalija.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 28 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov