Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Axel Hochrein

12.09.2016

Ena bolj množičnih prireditev v Evropi to poletje je bila Berlinska parada ponosa. Vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev in tudi zaradi tega nemška prestolnica že od nekdaj velja za zelo strpno in multikulturno mesto. A tudi v Berlinu so četrti, kjer niso vsi dobrodošli. Evropa osebno gosti enega opaznejših nemških aktivistov za pravice skupnosti LGBT Axla Hochreina.

Je borec za pravice manjšin in zdaj, ko v Nemčiji narašča nestrpnost zaradi beguncev, je še posebno aktiven.

Ena bolj množičnih prireditev v Evropi to poletje je bila Berlinska parada ponosa. Vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev in tudi zaradi tega nemška prestolnica že od nekdaj velja za zelo strpno in multikulturno mesto. A tudi v Berlinu so četrti, kjer niso vsi dobrodošli. Evropa osebno gosti enega opaznejših nemških aktivistov za pravice skupnosti LGBT Axla Hochreina. 

“Nisem veren, ampak verjamem v deklaracijo človekovih pravic!”

Zdaj, ko v Nemčiji narašča nestrpnost zaradi beguncev, je še posebno aktiven: “Na nekem trgu v Berlinu smo zasledili politični plakat, ki ga je ustvarila skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo in je popolnoma brez smisla. Na teh plakatih sta bila dva geja in eden je rekel drugemu: ‘Ne želim, da so v državi ljudje, ki pravijo, da je homoseksualnost greh.’ To se mi je zdelo tako perverzno in nizkotno – da želijo naščuvati eno manjšino proti drugi.

Med begunci, ki prihajajo v Nemčijo, pa so tudi geji in lezbijke. Homoseksualnost med njimi je daleč od sprejemljivega in tudi zato bežijo pred oblastjo, nekateri pa tudi pred tradicionalno družbo.

Nemška družba je načelno zelo solidarna do takih beguncev. Velika večina jih je namreč pobegnila pred homofobijo. Ampak ta jih še vedno spremlja, zato smo morali ustvariti posebne točke, na katerih bodo istospolno usmerjeni begunci varni, poleg tega pa moramo tudi zagotoviti, da bodo z njimi delali ljudje, ki se zavedajo pravic LGBT in jih upoštevajo.”

Axel Hochrein skupaj z drugimi aktivisti zato tudi organizira različne projekte, ki pravice skupnosti LGBT poskušajo približati bolj tradicionalnim kulturam. “V Berlinu je vsak dan drugačen. In čeprav slovi kot precej multikulturno mesto, lahko v njem najdete tudi vzporedni svet. V nekaterih delih mesta namreč živi samo turška ali ruska skupnost. In če lahko sredi Berlina poljubite svojega fanta ali dekle, tega v teh predelih ne bi svetoval.

Obstaja raj na zemlji, v katerega bi se preselil, če bi se lahko?

Veliko je dobrih kotičkov na svetu. Zelo rad imam recimo New York, ampak tudi tam so predeli, v katere kot gej ne bi smel iti. Pred kratkim sem bil v Ljubljani, ki je res lepo, prijetno majhno mesto. Ampak najpomembnejše se mi zdi, da lahko svobodno potujem po vsem svetu in se kot pripadnik skupnosti LGBT počutim varnega.


Evropa osebno

725 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Axel Hochrein

12.09.2016

Ena bolj množičnih prireditev v Evropi to poletje je bila Berlinska parada ponosa. Vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev in tudi zaradi tega nemška prestolnica že od nekdaj velja za zelo strpno in multikulturno mesto. A tudi v Berlinu so četrti, kjer niso vsi dobrodošli. Evropa osebno gosti enega opaznejših nemških aktivistov za pravice skupnosti LGBT Axla Hochreina.

Je borec za pravice manjšin in zdaj, ko v Nemčiji narašča nestrpnost zaradi beguncev, je še posebno aktiven.

Ena bolj množičnih prireditev v Evropi to poletje je bila Berlinska parada ponosa. Vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev in tudi zaradi tega nemška prestolnica že od nekdaj velja za zelo strpno in multikulturno mesto. A tudi v Berlinu so četrti, kjer niso vsi dobrodošli. Evropa osebno gosti enega opaznejših nemških aktivistov za pravice skupnosti LGBT Axla Hochreina. 

“Nisem veren, ampak verjamem v deklaracijo človekovih pravic!”

Zdaj, ko v Nemčiji narašča nestrpnost zaradi beguncev, je še posebno aktiven: “Na nekem trgu v Berlinu smo zasledili politični plakat, ki ga je ustvarila skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo in je popolnoma brez smisla. Na teh plakatih sta bila dva geja in eden je rekel drugemu: ‘Ne želim, da so v državi ljudje, ki pravijo, da je homoseksualnost greh.’ To se mi je zdelo tako perverzno in nizkotno – da želijo naščuvati eno manjšino proti drugi.

Med begunci, ki prihajajo v Nemčijo, pa so tudi geji in lezbijke. Homoseksualnost med njimi je daleč od sprejemljivega in tudi zato bežijo pred oblastjo, nekateri pa tudi pred tradicionalno družbo.

Nemška družba je načelno zelo solidarna do takih beguncev. Velika večina jih je namreč pobegnila pred homofobijo. Ampak ta jih še vedno spremlja, zato smo morali ustvariti posebne točke, na katerih bodo istospolno usmerjeni begunci varni, poleg tega pa moramo tudi zagotoviti, da bodo z njimi delali ljudje, ki se zavedajo pravic LGBT in jih upoštevajo.”

Axel Hochrein skupaj z drugimi aktivisti zato tudi organizira različne projekte, ki pravice skupnosti LGBT poskušajo približati bolj tradicionalnim kulturam. “V Berlinu je vsak dan drugačen. In čeprav slovi kot precej multikulturno mesto, lahko v njem najdete tudi vzporedni svet. V nekaterih delih mesta namreč živi samo turška ali ruska skupnost. In če lahko sredi Berlina poljubite svojega fanta ali dekle, tega v teh predelih ne bi svetoval.

Obstaja raj na zemlji, v katerega bi se preselil, če bi se lahko?

Veliko je dobrih kotičkov na svetu. Zelo rad imam recimo New York, ampak tudi tam so predeli, v katere kot gej ne bi smel iti. Pred kratkim sem bil v Ljubljani, ki je res lepo, prijetno majhno mesto. Ampak najpomembnejše se mi zdi, da lahko svobodno potujem po vsem svetu in se kot pripadnik skupnosti LGBT počutim varnega.


21.02.2022

Eliza Kubarska

Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.


31.01.2022

Hilmir Snær Guðnason

Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.


24.01.2022

Aksel Lund Svindal

Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.


17.01.2022

Colin Black

Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.


10.01.2022

Jasey Jay Anderson

Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.


13.12.2021

Ana Salazar Torrez

Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.


06.12.2021

Giovanna Paola Severino Gutierrez

Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.


29.11.2021

Nemška veleposlanika: Slovenija je najlepši kraj, kjer sva doslej živela

Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.


22.11.2021

Patrick Wirbeleit: Pomembno je, da otroci berejo

Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.


15.11.2021

Kitiya Srimaratn

Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.


08.11.2021

Felix Neureuther

Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.


01.11.2021

Marie-Claire Pagano

Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.


25.10.2021

Olga Chufistova, študentka v Moskvi

Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.


18.10.2021

Robert Swan, ambasador ohranjanja Antarktike

Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.


11.10.2021

Ana Lalić, novinarka

Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.


04.10.2021

Emily Ross

Emily Ross je irska podjetnica, ki se je septembra prvič mudila v Sloveniji.


27.09.2021

Fawzi Abder Rahim

75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?


19.07.2021

Bojan Tokič

Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.


12.07.2021

Večjo tremo sem imela na intervjuju v slovenščini kot pa pri skakanju na olimpijskih igrah

Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.


05.07.2021

Nataša Derepasko

Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.


Stran 6 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov