Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat bomo spet dodali kamenček v razumevanju boljše predstave o sestavi našega vesolja. S profesorjem Stefanom Covinom z observatorija Brera pri Milanu, enim najplodovitejših evropskih astronomov, smo se pogovarjali o pojavih izbruhov žarkov gama in o pojavih, ki se dogajajo v središčih aktivnih galaksij. Za vse naše zveste bralce in poslušalce pa tokrat objavljamo posebno presenečenje …
Črne luknje v središčih galaksij
V zadnjih letih je postalo jasno, da v običajnih galaksijah, ki imajo v sredini sploščeno zgostitev zvezd, prav v središču praviloma najdemo tudi črno luknjo. Njeno prisotnost izdaja naglo gibanje zvezd okoli nje ali pa rentgenska svetloba, ki jo seva snov med padanjem proti črni luknji. Po masi črna luknja sicer ne prevladuje, saj je njena masa približno tisočina mase zvezd v osrednji zvezdni zgostitvi. Kljub temu so številke kar impresivne. Masa osrednje črne luknje je od nekaj milijonov do nekaj milijard Sončevih mas. Astrofizike seveda zanima, od kod tem masivnim črnim luknjam tolikšna masa. Pri tem si lahko pomagajo s staro mislijo Bojana Štiha, ki je pred leti dejal, da zgodovinarji zgodovino preučujejo, politiki z njo manipulirajo, astronomi pa jo vidijo. Če opazujemo galaksije, ki so zelo daleč, jih namreč vidimo takšne, kot so bile, ko so bile (in vesolje z njimi) še mlade.
Nedavno je dr. Daniel Mortlock z londonskega Imperial Collegea objavil odkritje, da so tako masivno črno luknjo z maso kar dveh milijard sonc odkrili v središču galaksije, ko je bilo vesolje 18-krat mlajše, kot je danes. To pomeni, da so se črne luknje v središčih galaksij zelo hitro poredile do velikih mas. Kot v zadnji številki revije Scientific American povzema dr. Jenny Greene, opazovanja kažejo, da te črne luknje niso nastale s privlakom številnih objektov zvezdnih mas, ampak s sesutjem velikih količin plina in temne snovi v zgodnjih obdobjih širjenja vesolja, ko so zvezde šele nastajale.
Ko se je vesolje postaralo na tretjino današnje starosti, je snovi v okolici črnih lukenj večinoma zmanjkalo. Danes bi lahko rekli, da je za njihovo prehranjevanje značilna stroga dieta, ko le sem ter tja pade vanje kaj snovi. Tako je tudi s črno luknjo v središču naše galaksije. Za razliko od ljudi, ki si v tem poprazničnem času večinoma želimo izgubiti nekaj mase, pa se masa črnih lukenj ne manjša, le opaziti jo je bolj težko.
Zvok snovi v okolici črne luknje
Ena od zvezd v dvojni zvezdi z imenom GRS 1915+105 je črna luknja, ki krade snov s sosednje običajne zvezde. Pri tem nastajajo rentgenski žarki. Če njihovo spremenljivost pospešimo tako da dobimo zvočne frekvence, nastane zanimiv posnetek zvokov ob prehranjevanju črne luknje.
Tok snovi proti črni luknji je neenakomeren. “Mlaskanje”, ki ga slišimo v skoraj enakomernih presledkih, povzroča snov, ki je črna luknja ne uspe pojesti, ampak jo izvrže v nasprotno usmerjenih curkih. Višji toni pa predstavljajo kroženje snovi neposredno ob črni luknji. Zvočni zapis je pripravil Edward Morgan z Massechussets Institute of Technology (poslušaj Audioo izsek!).
Prof. Stefano Covino z Observatorija Brera pri Milanu je eden najplodovitejših evropskih astronomov. Objavil je več kot 200 člankov, ki so bili citirani več kot šesttisoč krat, med njimi jih je bilo sedem objavljenih v reviji Nature, pet pa v reviji Science. Covino raziskuje predvsem izbruhe sevanja gama in aktivna galaktična jedra. V obeh primerih se v zelo majhnem prostoru v kratkem času sprosti izjemno veliko energije. Taki dogodki pa so bili značilni za vesolje pred nekaj milijardami let. Področji sta se polno razvili šele nedavno, saj je bilo za dobre rezultate potrebno narediti hitro premikajoče se velike robotske teleskope. Vabljeni k poslušanju intervjuja!
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Tokrat bomo spet dodali kamenček v razumevanju boljše predstave o sestavi našega vesolja. S profesorjem Stefanom Covinom z observatorija Brera pri Milanu, enim najplodovitejših evropskih astronomov, smo se pogovarjali o pojavih izbruhov žarkov gama in o pojavih, ki se dogajajo v središčih aktivnih galaksij. Za vse naše zveste bralce in poslušalce pa tokrat objavljamo posebno presenečenje …
Črne luknje v središčih galaksij
V zadnjih letih je postalo jasno, da v običajnih galaksijah, ki imajo v sredini sploščeno zgostitev zvezd, prav v središču praviloma najdemo tudi črno luknjo. Njeno prisotnost izdaja naglo gibanje zvezd okoli nje ali pa rentgenska svetloba, ki jo seva snov med padanjem proti črni luknji. Po masi črna luknja sicer ne prevladuje, saj je njena masa približno tisočina mase zvezd v osrednji zvezdni zgostitvi. Kljub temu so številke kar impresivne. Masa osrednje črne luknje je od nekaj milijonov do nekaj milijard Sončevih mas. Astrofizike seveda zanima, od kod tem masivnim črnim luknjam tolikšna masa. Pri tem si lahko pomagajo s staro mislijo Bojana Štiha, ki je pred leti dejal, da zgodovinarji zgodovino preučujejo, politiki z njo manipulirajo, astronomi pa jo vidijo. Če opazujemo galaksije, ki so zelo daleč, jih namreč vidimo takšne, kot so bile, ko so bile (in vesolje z njimi) še mlade.
Nedavno je dr. Daniel Mortlock z londonskega Imperial Collegea objavil odkritje, da so tako masivno črno luknjo z maso kar dveh milijard sonc odkrili v središču galaksije, ko je bilo vesolje 18-krat mlajše, kot je danes. To pomeni, da so se črne luknje v središčih galaksij zelo hitro poredile do velikih mas. Kot v zadnji številki revije Scientific American povzema dr. Jenny Greene, opazovanja kažejo, da te črne luknje niso nastale s privlakom številnih objektov zvezdnih mas, ampak s sesutjem velikih količin plina in temne snovi v zgodnjih obdobjih širjenja vesolja, ko so zvezde šele nastajale.
Ko se je vesolje postaralo na tretjino današnje starosti, je snovi v okolici črnih lukenj večinoma zmanjkalo. Danes bi lahko rekli, da je za njihovo prehranjevanje značilna stroga dieta, ko le sem ter tja pade vanje kaj snovi. Tako je tudi s črno luknjo v središču naše galaksije. Za razliko od ljudi, ki si v tem poprazničnem času večinoma želimo izgubiti nekaj mase, pa se masa črnih lukenj ne manjša, le opaziti jo je bolj težko.
Zvok snovi v okolici črne luknje
Ena od zvezd v dvojni zvezdi z imenom GRS 1915+105 je črna luknja, ki krade snov s sosednje običajne zvezde. Pri tem nastajajo rentgenski žarki. Če njihovo spremenljivost pospešimo tako da dobimo zvočne frekvence, nastane zanimiv posnetek zvokov ob prehranjevanju črne luknje.
Tok snovi proti črni luknji je neenakomeren. “Mlaskanje”, ki ga slišimo v skoraj enakomernih presledkih, povzroča snov, ki je črna luknja ne uspe pojesti, ampak jo izvrže v nasprotno usmerjenih curkih. Višji toni pa predstavljajo kroženje snovi neposredno ob črni luknji. Zvočni zapis je pripravil Edward Morgan z Massechussets Institute of Technology (poslušaj Audioo izsek!).
Prof. Stefano Covino z Observatorija Brera pri Milanu je eden najplodovitejših evropskih astronomov. Objavil je več kot 200 člankov, ki so bili citirani več kot šesttisoč krat, med njimi jih je bilo sedem objavljenih v reviji Nature, pet pa v reviji Science. Covino raziskuje predvsem izbruhe sevanja gama in aktivna galaktična jedra. V obeh primerih se v zelo majhnem prostoru v kratkem času sprosti izjemno veliko energije. Taki dogodki pa so bili značilni za vesolje pred nekaj milijardami let. Področji sta se polno razvili šele nedavno, saj je bilo za dobre rezultate potrebno narediti hitro premikajoče se velike robotske teleskope. Vabljeni k poslušanju intervjuja!
Izbira spolnega in /ali življenjskega partnerja je ključnega pomena za ohranjanje genov skozi evolucijo, za boljši biološki fitnes človeka, ki ga merimo po tem, koliko potomcev, ki preživijo do spolne zrelosti, ima posameznik.
Ob skokovitem razvoju elektronike in napredku v biologiji znanstveniki in tehnologi zadnja leta vse bolj razmišljajo, kako bi lahko ustvarili čim večjo sinergijo med elektronskimi napravami in telesom. V naslednjem desetletju bi lahko z združitvijo elektronskih naprav in biologije na primer povrnili vid ali pozdravili poškodbe hrbtenjače, z mikročipi pa opravljali hitre diagnoze. Gost je dr. Stewart Smith z Univerze v Edinbourghu.
Zakaj bi nekdo šel na koncert tišine v izvedbi vrhunskega orkestra, zakaj bi zbirali prazne listke znanih oseb ali si navdušeno ogledovali nek prazen prostor? Raziskujemo, zakaj nam lahko nek dogodek ali predmet v ustreznem kontekstu sproži neverjetno ugodje. Pomembno je tudi naše predhodno vedenje in pričakovanje, ki dogodek vnaprej klasificira in označi. Gostimo uglednega ameriškega psihologa prof. Paula Blooma in slovenskega slikarja Arjana Pregla, ki v svoja dela vključuje tudi družbeni kontekst. Z vrhunskim violinistom Milkom Jurečičem v središču Ljubljane preverjamo, kaj vpliva na ugodje mimoidočih in njihovo dobrodušnost …
Smo v tednu razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. V ponedeljek so razglasili nagrajence na področju medicine, in sicer za odkritje sistema pozicioniranja v možganih, tako imenovanega “notranjega GPS sistema”, ki človeku omogoča orientacijo v prostoru. Letošnjo Nobelovo nagrado na področju fizike je prinesel izum modrih LED diod, nagrajenci na področju kemije pa so prestižno nagrado dobili za razvoj na področju fluoroscenčne mikroskopije. Zakaj so ti izumi pomembni, razpravljamo s strokovnjaki na izbranih področjih
Mednarodna skupina astronomov pod vodstvom Janeza Kosa in prof.Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani je nedavno v prestižni reviji Science objavila članek, v katerem so prvič raziskali porazdelitev medzvezdnih oblakov makromolekul v prostoru med zvezdami naše galaksije in problematiko medzvezdnih absorbcijskih pasov neznanega izvora. Gre za pomemben gradnik pri iskanju odgovorov na vprašanja: v kakšnem vesolju smo in kaj je tu okrog nas, iz česa nastanejo nove zvezde, kako se ta material zgosti v nove predmete in nove planete.
Če še tehtate, kam se podati, pripravljamo nekaj namigov za vas. Od tega, da spoznate avtonomnega robota, ki zmore čuda reči, do potovanja v skrivnostne globine vesolja. Raziskovalci bodo v petek tudi razkrili, katera jabolka ekološke pridelave so najboljša, in nas pospremili med stene umetnih krvnih žil prihodnosti. Za piko na “i” pa smo pred petkovim odprtjem obiskali tudi razstavo o tem, kako si je slovenska znanstvena domišljija zamislila sedmi del Vojne zvezd.
Nobelov nagrajenec, Britanec Oliver Smithies, ki je to prestižno nagrado za znanstvene dosežke prejel leta 2007 za prelomna odkritja na področju matičnih celic in rekombinantne DNK. Čeprav že 89-leten, iz njega še vedno izžareva otroško navdušenje nad eksperimenti.
Evropska vesoljska sonda Rosetta je pred kratkim po desetih letih potovanja ujela drveči komet Čurjumov-Gerasimenko in kot prvo vesoljsko plovilo v zgodovini tovrstnih raziskovanj kroži okrog njega, dokler se mu ne bo novembra toliko približala, da bo nanj poslala robota. Rosetta je komet, ki se premika s hitrostjo 55 tisoč kilometrov na uro, ujela več kot 400 milijonov kilometrov stran od nas.
Znanstveniki se zadnja leta navdušujejo nad osupljivimi sposobnostmi in prezrtim pomenom biološke molekule, za katero je veljalo, da igra v delovanju naših celic stransko vlogo. Drobcene molekule, ki so sprožile pravo renesanso v genetiki, obenem pa obljubljajo tudi napredek v medicini, slišijo na ime ribonukleinske kisline ali krajše RNK. Če vam je ta kratica znana, je to zato, ker imajo podobno ime kot njihova veliko bolj slavna sorodnica – kraljeva molekula DNK.
O enem najslavnejših genijev 20-ega stoletja, ki je postavil temelje moderni fiziki, Albertu Einsteinu, ste bržkone že veliko slišali, v tokratni oddaji pa odstiramo tisto razsežnost njegovega življenja, ki je javnosti manj znana. Einstein je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju živel in deloval v tesni navezi s svojo ženo, prav tako matematičarko in fizičarko – Milevo Marić, rojeno v bližini Novega Sada.
O enem najslavnejših genijev 20-ega stoletja, ki je postavil temelje moderni fiziki, Albertu Einsteinu, ste bržkone že veliko slišali, v tokratni oddaji pa odstiramo tisto razsežnost njegovega življenja, ki je javnosti manj znana. Einstein je v svojem najbolj ustvarjalnem obdobju živel in deloval v tesni navezi s svojo ženo, prav tako matematičarko in fizičarko – Milevo Marić, rojeno v bližini Novega Sada.
Tokrat o prihodnosti vesoljskih raziskav, ki postajajo vse bolj vznemirljive in zanimive. Tehnologija namreč zelo napreduje, zasuki so nepričakovani in zelo uspešni. Frekvenca X s prof. Dr. Tomažem Zwittrom in Mijo Škrabec Arbanas.
Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Zanima nas predvsem, ali sta tehnologija in znanost že dovolj razviti, da bi bilo mogoče presaditev mitohondrijev uporabiti v klinični praksi; katere genetske bolezni bi bilo mogoče s tem preprečiti, kako pogoste so te bolezni in kako je z etičnimi vprašanji ter pomisleki? Naš gost je prof. Doug Turnbull z univerze v Newcastlu.
Raziskovalci na univerzi Penn so mišim preprečili naravno spanje in so jim simulirali spalni ritem. Rezultati so pokazali, da so miši že po treh dneh izgubile 25 odstotkov nevronov, ki so zadolženi za pozornost. Profesorica Sigrid Veasey meni, da se podoben učinek lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki delajo v izmenskem delu.
Leta 2008 so v neki Sibirski jami odkrili ostanke človečnjakov, ki so sobivali z neandertalci in se pomešali v našo vrsto. Poimenovali so jih po jami. Zdaj so to – Denisovani. Ko je predhodnik človeka zapustil Afriko, so na Zemlji tako živele vsaj štiri vrste človečnjakov. Kaj pomeni odkritje nove vrste, bo razložil dr. Bence Viola z Inštituta Maxa Plancka.
Izbruhi žarkov gama se - gledano statistično - pojavljajo enkrat na dan, verjetnost, da bi se zgodili v naši galaksiji, pa je precej majhna, kar je dobro, saj bi tako močna eksplozija relativno blizu nas lahko poškodovala zgornje plasti atmosfere in uničila ozonsko plast, kar bi gotovo negativno vplivalo na življenje na Zemlji. Gre za najmočnejše eksplozije v vesolju po velikem poku. Teh spektakularnih dogodkov pred dvajsetimi leti niti približno nismo razumeli, zdaj pa se slika sestavlja. Nov pogled v območje nastanka izbruhov in na razumevanje, kaj se dogaja v samem izvoru izbruha sevanja gama, je odkrila raziskava, pri kateri sodeluje tudi mladi astrofizik dr. Drejc Kopač, gost tokratne Frekvence X.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.
Prvomajska Frekvenca X je nekoliko drugačna. Pogovarjali smo se s štirimi znanstveniki z različnih raziskovalnih področij o tem, kakšen je njihov delavnik in kako sami pojmujejo delo. Programer, sociologinja, kemik in upokojeni profesor fizike. Kot pravijo, delo med znanstveniki še zdaleč ni le fizikalna količina. Vse po vrsti pa do dela v znanosti združuje velika strast, zaradi česar lahko postanejo prebedene noči pogost sopotnik.
V reviji Science je pred dvema tednoma izšel članek znanstvenikov iz Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, v katerem so ti poročali o odkritju “skritega” kvantnega stanja. Do njega so se dokopali z močnim in izjemno kratkim laserskim sunkom, dolgim le tretjino milijoninke milijardinke sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh. Je torej dokaz, da so tovrstna stanja mogoča, odpira pa tudi raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od vzporednega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenziranega materije.
Neveljaven email naslov