Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šifre in šifriranje

02.06.2016

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.

Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave

Prenesi podcast Frekvence X

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.

Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.

V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.

“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”

Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.

Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Šifre in šifriranje

02.06.2016

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.

Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave

Prenesi podcast Frekvence X

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.

Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.

V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.

“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”

Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.

Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.


02.06.2011

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.05.2011

Zdravi in škodljivi stres - gost akademik prof. dr. Janez Sketelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.05.2011

Umetna inteligenca, gost prof. Stuart Russell iz Univerze Berkley v Kaliforniji

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.05.2011

Daljinsko zaznavanje. Gost dr. Krištof Oštir

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.04.2011

Radioaktivnost: dr. Jim Smith (Univerza v Portsmouthu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.04.2011

Zakaj smo ljudje izvrstni bralci?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.04.2011

Megapotresi - prof. dr. Emile Okal

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.04.2011

50. obletnica prvega človeka v vesolju - gost Boris Bergant

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.03.2011

Hormonski motilci. Gost prof.dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.03.2011

Skrivnosti števila Pi, gost David H. Bailey

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.03.2011

Misija Planck - dr. Anna Gregorio

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.03.2011

Ali imajo živali zavest? Gost: Prof. Bernard Rollin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.03.2011

Nevarni črni labodi. Gost dr. Jernej Čopič.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.02.2011

10 let človeškega genoma

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.02.2011

Raziskave vesolja - novi materiali

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.02.2011

Učinek nocebo. Gost: prof. dr. Irving Kirsch (University of Hull).

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.02.2011

Zdravljenje z matičnimi celicami. Gost Gregor Majdič, izredni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Ljubljani in na Medicinski fakulteti v Mariboru.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.01.2011

Levičarji in desničarji. Gost Chris McManus. (University College v Londonu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.01.2011

Biologija strahu - gost prof. Joseph LeDoux

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


13.01.2011

Fantastična popotovanja živali - dr. Melissa Bowlin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 30 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov