Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šifre in šifriranje

02.06.2016

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.

Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave

Prenesi podcast Frekvence X

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.

Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.

V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.

“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”

Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.

Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Šifre in šifriranje

02.06.2016

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.

Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave

Prenesi podcast Frekvence X

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.

Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.

V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.

“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”

Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.

Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.


06.01.2011

Meteorologija - gostja doc.dr. Nedjeljka Žagar.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.12.2010

Kronobiologija in biološke ure. Gost Jay Dunlap

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.12.2010

Tokratno oddajo posvečamo heroju sodobne znanosti ruskemu matematiku Grigoriju Perelmanu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.12.2010

Ekstremofili. Gost: Prof. dr. Karl O. Stetter.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.12.2010

Robotske raziskave v našem Osončju. Gost dr. Drago Matko.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.12.2010

Konstante. Gost prof. dr. John K. Webb

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.11.2010

Ali nagrajevanje zavira inovativnost? Gost Daniel Pink

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.11.2010

Hologram. Gost: Dr. Pierre-Alexandre Blanche

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.11.2010

Umetni zemeljski sateliti. Gost prof. dr. Tomaž Rodič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.11.2010

Grafen. Gost: Nobelovec prof. dr. Andre Geim.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.10.2010

Teorija kaosa. Gost prof.dr. Tomaž Prosen

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.10.2010

Otroci iz epruvet - prihajajoči napredek in nove etične dileme. Gost prof. Karim Nayernia

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.10.2010

Zgodovina astronomije, Dr. Ivan Šprajc

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.10.2010

Živa Zemlja in teorija Gaje. Gost: dr. Stephan Harding.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.09.2010

Biodiverziteta - dr. Matjaž Kuntner

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Zemeljski magnetni pol

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Gama žarki

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.09.2010

Genska terapija - veja genetskega inženiringa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.08.2010

Fuzija in garažna sonca

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 31 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov