Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Šifre in šifriranje

02.06.2016

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.

Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave

Prenesi podcast Frekvence X

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.

Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.

V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.

“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”

Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.

Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Šifre in šifriranje

02.06.2016

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.

Nezlomljive šifre prinašajo tudi težave

Prenesi podcast Frekvence X

Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom.

Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum. Moderni časi pa seveda ponujajo tudi moderne algoritme za asimetrično šifriranje, ki so praktično nezlomljivi. To je preverjeno in dokazano matematično dejstvo, ki drži tudi, ko poznamo delovanje algoritma. Z najboljšimi računalniki za dešifriranje bi potrebovali krepko več časa, kot je staro celo vesolje.

V digitalnem svetu smo dobili nezlomljive ključavnice, ki pa prinašajo tudi nekatere pomisleke. Četudi bi legalno terjali dostop do šifriranih podatkov in imamo do njega pravico, ga iz tehničnih razlogov ne moremo dobiti.

“Pri asimetričnem šifriranju se uporablja sistem javnih in zasebnih ključev, tako odpade potreba po varnih kanalih.”

Šifriranje opravlja infrastrukturno vlogo, saj omogoča obstoj kupa storitev, ki jih brez šifriranja sploh ne bi bilo. Razne podatkovne baze, delovanje interneta, bančne transakcije in še kup drugih sistemov uporabljajo šifriranje. Po drugi strani nam šifriranje omogoča, da v modernem svetu pri komuniciranju obdržimo zasebnost, ki postaja izginjajoča dobrina.

Ko boste torej naslednjič obiskali kakšno spletno stran ali poslali kakšno sporočilo, se spomnite, da uporabljate eno izmed največjih matematičnih čudes, ki tudi slavni ameriški obveščevalni agenciji povzroča sive lase.


08.04.2010

BIODIVERZITETA - kaj razumemo pod biodiverzitetno krizo, v čem narava v Sloveniji izstopa in kako raznoliki so živalski glasovi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.04.2010

Astrofiziki so ugotovili, da je imelo vesolje svoj začetek, pa bo doživelo tudi svoj konec? Kako in kdaj se bo torej končalo vesolje?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.03.2010

Iz kašnih globin vesolja prihajajo skrivnostni radijski valovi - Kaj pomeni odkritje super masivnih supernov - Sta dan in noč ob enakonočju res enako dolga

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.03.2010

Mikrobi, gost prof. Mike Wilson

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.03.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Viri energije na Zemlji in iskanje alternativ

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.03.2010

Fuzija in "garažna" sonca: gost prof. Tomaž Gyegjek

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.02.2010

Frekvenca X

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.02.2010

O raketoplanu Endeavour, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo ponesel "sobo z razgledom", projektu "Življenje z zvezdo" in ukinitvi programa Constellation, ki je predvideval vrnitev Američanov na Luno do leta 2020

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.02.2010

Epigenetika: gostja prof. dr. Eva Jablonka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.01.2010

Vesolje in mi, kot ga je v okviru projekta Znanje žanje predstavila dr. Andreja Gomboc s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.01.2010

Kaj je čas? Od kod je prišel, zakaj teče in zakaj je videti, da gre samo v eno smer? Zakaj ne teče tudi nazaj, v preteklost? Odgovarja italijanski fizik in kozmolog dr. Carlo Rovell

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.01.2010

Aktualne vesoljske raziskave

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.01.2010

Pomembna znanstvena odkritja in dosežki v letu 2009. Gost: Mišo Renko

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov