Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. O tem, da vzbuja pozornost, ni dvoma. A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na zaslonu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega vedenja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Aleksander Zadel, psiholog
Dr. Rajko Muršič, antropolog, Filozofska fakulteta UL
Dr. Peter Stanković, kulturolog, Fakulteta za družbene vede UL
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu smo šli v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. V zadnjih dneh so informativne oddaje in družabna omrežja preplavili posnetki množičnih pretepov, sovražnega govora in celo terorističnega napada v Charlotesvillu v ZDA, kjer so se zbrali severnoameriški neonacisti, rasisti in njihovi nasprotniki.
Tudi nasilje v Charlotesvillu je bilo mogoče v živo spremljati na omrežjih.
V čem je “privlačnost” nasilja na zaslonih? A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na ekranu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se je s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega obnašanja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Ob nedavnem nasilnem videu, ki je zaokrožil po Facebooku, se je na družabnih omrežjih in v množičnih medijih zvrstila paleta mnenj, ki so postavljala vprašanja, na katera ni enopomenskih odgovorov. Spremenjene družbene okoliščine, ki so jih prinesle nove tehnološke zmožnosti, zahtevajo tudi razpravo o družbeno sprejemljivih vzorcih vedenja in odzivih na travmatične dogodke.
Aleksander Zadel: “Le ljudje znamo predvidevati. Ko se pojavijo situacije, ki bi nas utegnile ogroziti v prihodnosti, nas zanima.”
Začetek 20. stoletja, prvi koraki filma so nekakšno stopanje v neznano. Nova oblika umetnosti je bila še neuravnavana, šlo je za nov medij, ki je šele iskal svoje mesto v družbi. “Producenti so hitro ugotovili, da se dobro prodajata nasilje in seks.” Kmalu, že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, so se pojavile tudi interesne skupine za moralo, ki so dosegle, da so hollywoodski studii ustanovili nekakšno telo za samocenzuro. Pritiski so bili preveliki in studii so sprejeli, da ne bodo distribuirali filmov, ki jih urad prej ne bi potrdil. To je pomenilo veliko spremembo in tako stanje se je ohranilo do šestdesetih let.
Vsaj delno so bile spremembe posledica družbenih gibanj v šestdesetih, seksualne revolucije in želje po prikazovanju družbe, kakršna je, vključno z nasiljem.
Peter Stanković: “Glede spolnosti je Hollywood zelo konzervativen, ker delajo filme za ves svet. Nasilje pa, kot kaže, ni problem.”
Preobilje in kakofonija medijskih vsebin na družabnih omrežjih povzročata zmedo pri uporabnikih. Tudi zaradi tega videi, kot je tisti z začetka prejšnjega tedna, zbudijo toliko pozornosti. “Gre za patološko izražanje naše potrebe po pristnosti.”
Rajko Muršič: “Nasilje na zaslonih samo po sebi ni problem. Problem je družbeni kontekst, v katerem se soočamo z njim.”
Zaradi precedenčnosti tega primera se je kot stranski učinek pojavil še kup vprašanj, s katerimi se ukvarja družba. Drugi odzivi, torej všečkanje in deljenje objave, pa zgodovinsko niso primerljivi. Všečkanje in deljenje posnetka delno izhajata že iz tega, da je to sploh mogoče.
Aleksander Zadel: “V okviru spletne anonimnosti radi dražimo drug drugega. Všečkanje takega posnetka je želja po zgroženih odzivih.”
Pomemben dejavnik je tudi anonimnost.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. O tem, da vzbuja pozornost, ni dvoma. A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na zaslonu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega vedenja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Aleksander Zadel, psiholog
Dr. Rajko Muršič, antropolog, Filozofska fakulteta UL
Dr. Peter Stanković, kulturolog, Fakulteta za družbene vede UL
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu smo šli v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. V zadnjih dneh so informativne oddaje in družabna omrežja preplavili posnetki množičnih pretepov, sovražnega govora in celo terorističnega napada v Charlotesvillu v ZDA, kjer so se zbrali severnoameriški neonacisti, rasisti in njihovi nasprotniki.
Tudi nasilje v Charlotesvillu je bilo mogoče v živo spremljati na omrežjih.
V čem je “privlačnost” nasilja na zaslonih? A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na ekranu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se je s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega obnašanja?
Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta.
Gosti:
Ob nedavnem nasilnem videu, ki je zaokrožil po Facebooku, se je na družabnih omrežjih in v množičnih medijih zvrstila paleta mnenj, ki so postavljala vprašanja, na katera ni enopomenskih odgovorov. Spremenjene družbene okoliščine, ki so jih prinesle nove tehnološke zmožnosti, zahtevajo tudi razpravo o družbeno sprejemljivih vzorcih vedenja in odzivih na travmatične dogodke.
Aleksander Zadel: “Le ljudje znamo predvidevati. Ko se pojavijo situacije, ki bi nas utegnile ogroziti v prihodnosti, nas zanima.”
Začetek 20. stoletja, prvi koraki filma so nekakšno stopanje v neznano. Nova oblika umetnosti je bila še neuravnavana, šlo je za nov medij, ki je šele iskal svoje mesto v družbi. “Producenti so hitro ugotovili, da se dobro prodajata nasilje in seks.” Kmalu, že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, so se pojavile tudi interesne skupine za moralo, ki so dosegle, da so hollywoodski studii ustanovili nekakšno telo za samocenzuro. Pritiski so bili preveliki in studii so sprejeli, da ne bodo distribuirali filmov, ki jih urad prej ne bi potrdil. To je pomenilo veliko spremembo in tako stanje se je ohranilo do šestdesetih let.
Vsaj delno so bile spremembe posledica družbenih gibanj v šestdesetih, seksualne revolucije in želje po prikazovanju družbe, kakršna je, vključno z nasiljem.
Peter Stanković: “Glede spolnosti je Hollywood zelo konzervativen, ker delajo filme za ves svet. Nasilje pa, kot kaže, ni problem.”
Preobilje in kakofonija medijskih vsebin na družabnih omrežjih povzročata zmedo pri uporabnikih. Tudi zaradi tega videi, kot je tisti z začetka prejšnjega tedna, zbudijo toliko pozornosti. “Gre za patološko izražanje naše potrebe po pristnosti.”
Rajko Muršič: “Nasilje na zaslonih samo po sebi ni problem. Problem je družbeni kontekst, v katerem se soočamo z njim.”
Zaradi precedenčnosti tega primera se je kot stranski učinek pojavil še kup vprašanj, s katerimi se ukvarja družba. Drugi odzivi, torej všečkanje in deljenje objave, pa zgodovinsko niso primerljivi. Všečkanje in deljenje posnetka delno izhajata že iz tega, da je to sploh mogoče.
Aleksander Zadel: “V okviru spletne anonimnosti radi dražimo drug drugega. Všečkanje takega posnetka je želja po zgroženih odzivih.”
Pomemben dejavnik je tudi anonimnost.
"Roboti ne bodo nikoli razumeli politike!" Misel direktorja IJS dr. Jadrana Lenarčiča je dobro izhodišče za realen premislek o robotski prihodnosti. Bo ta humanoidna ali predvsem tehnološka? Bodo roboti res bolj spretni in inteligentni od ljudi? Na Evropskem robotskem forumu 2016 smo se pogovarjali z uglednima gostoma prof. Brunom Sicilianom in dr. Markusom Grebensteinom.
So nagrade prestiž ali breme? Koliko posamezniku pomeni, da je za svoje delo nagrajen in kako zelo nagrada vpliva na njegovo nadaljnje delo? Je lahko nagrada pozitivna spodbuda za naprej ali je kdaj za posameznika tudi ovira, saj se po prejetju priznanja od njega pričakuje še več? Ker se evforija po smučarskih skokih v Planici še ni polegla, so nas tokrat zanimale športne nagrade, pa ne samo to. Spraševali smo se, kako stresno je tekmovati za stopničke, kako to občuti športnik in kako to pojasnjuje psiholog, v katerem starostnem obdobju najbolj cenimo nagrade oziroma kdaj si jih najbolj želimo?
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Z doktorjem Michaelom Fehringerjem z Evropske vesoljske agencije se bomo pogovarjali o Zemljini težnosti, biomasi in oceanskih tokovih, dr. Matjaž Ličer z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo pa bo predstavil, kaj novega smo se naučili o tokovih v našem Jadranu.
Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo ali krajše IUAPAC [júpak] je v začetku leta razglasila, da so odkrili štiri nove kemijske elemente. Periodni sistem, ki ga je večina spoznala v osnovni šoli in z njim v srednji šoli tudi za zmeraj prekinila stike, pa je s tem zapolnil vrzeli. A ker v svetu atomov nič ni, kot se zdi, v tokratni Frekvenci raziskujemo, čemu koristijo nestabilni elementi, kaj sploh pomeni odkriti nek element, zakaj novinci še lep čas ne bodo imeli svojih imen in kdo neki je ukradel kurčatovij.
Bi lahko v Sloveniji danes imeli svojo Nokio? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so razpeti med interesi politike in tajnih služb tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi akterji raziskujemo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte.
Pred kratkim je svet kot blisk obkrožila novica, da je znanstvenikom projekta LIGO uspelo prvič neposredno zaznati gravitacijske valove. Gre za še eno od potrditev Einsteinove vizije vesolja v splošni teoriji relativnosti. Kaj so pravzaprav odkrili znanstveniki in zakaj je odkritje tako pomembno, pojasnjujeta prof. dr. Andrej Čadež in prof. dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Britanska državna bioetična komisija je januarja dala dovoljenje raziskovalni skupini pod vodstvom Kathy Niakan iz Instituta Francis Crick, da lahko začne opravljati genetske poskuse na človeških zarodkih. Čeprav pravijo, da bodo njene raziskave pomagale razumeti biologijo zgodnjega človeškega razvoja, se pojavlja vprašanje, ali so znanstveniki z genetskimi eksperimenti na človeških zarodkih in svojimi nadaljnjimi načrti dokončno prestopili mejo in odprli Pandorino skrinjico. Več o tako imenovani tehnologiji spreminjana genetskega materiala CRISPR, ki jo številni opisujejo za revolucionarno, v Frekvenci X.
Ukvarjali smo se s ponavljajočim se nenadzorovanimi trzljaji in kompleksnejšimi gibi, imenovanim tiki. Ob pomoči nevrologa in psihiatra smo se spustili v sivo območje med hotenimi in nehotenimi gibi ter po najboljših močeh pojasnili za zdaj slabo raziskan izvor tikov.
Težavnost izbire srečamo vsakokrat, ko stopimo v malo bolje založeno trgovino. Naš največji trgovec ima na primer v spletni trgovini 97 zobnih krem, 104 vrste sadnih jogurtov in 47 vrst kruha. To je veliko. No, sprehod po prodajalni čevljev in oblek, športne opreme ali računalnikov je podobno neobvladljiv. Police se šibijo pod stotinami različnih vrst izdelkov. Imeti na izbiro tri vrste zobne kreme je bolje kot imeti eno, toda 97 … Postane več kdaj preveč? In kako se odločamo pri izbiri partnerja, službe in ob drugih življenjskih prelomnicah? O paradoksu izbire razpravljamo z ameriškim psihologom dr. Barryjem Schwartzom in našo filozofinjo dr. Renato Salecl.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Najbrž ne bi pomislili, da imata kuhanje juhe v hribih in izstreljevanje satelitov v tirnico okoli Zemlje kaj skupnega. Gre za kavitacijo, ki povzroča težave v črpalkah raketnih motorjev in v turbinah elektrarn, ne prizanaša ne živalim niti rastlinam, vendar pa take implozije lahko obrnemo tudi nam v prid.
Področje razvoja električnih vozil in baterijskih sistemov zanje je na vrhuncu. Tudi Slovenci smo na področju razvoja tovrstnih akumulatorjev v svetovni raziskovalni špici. Baterijske sisteme prihodnosti in to, ali bodo lahko kmalu poganjali tudi potniška letala, razkrivamo ta četrtek po 11.45 v valovski oddaji Frekvenca X. Gosta: Dr. Robert Dominko, raziskovalec na Kemijskem inštitutu in Haresh Kamath, Electric Power Research Insitut, ameriška neprofitna R&D organizacija.
Voda na Marsu, bližnje srečanje s Plutonom, novi temperaturni rekordi, otroci s tremi starši, nevtrini, vrhunski svetovni fiziki v Ljubljani, nova vrsta človečnjaka … To je le nekaj asociacij na znanstveno leto 2015. Kaj so bila najprodornejša odkritja minulih 12 mesecev, katera so najbolj vroča raziskovalna področja in kaj je odmevalo znotraj naših meja, se spominjamo v posebni epizodi Frekvence X.
Zakaj Slovenija vlaga v znanost in opremo manj kot v času Jugoslavije, kako je s pogoji dela in dosežki, kakšna je prihodnost slovenske znanosti in inovativnosti. Bo znanost kdaj naša prioriteta? Razmišljata dr. Vito Turk in dr. Martin Klanjšek.
Medtem ko je podnebna znanost vse bolj prepričana v podnebne spremembe, zanikanje problema paradoksno narašča. Skepticizem je resda zdrava mera nezaupanja v prehitre sklepe. Skeptik hoče dokaze. A težava pri podnebnih spremembah in onesnaženem okolju na splošno je to, da je dokazov več kot dovolj. Gre bolj za zanikanje resnice, ki nam ni preveč všeč, ker ogroža naš trenutni način življenja.
Ljudje smo po naravi nagnjeni k temu, da poskušamo čim hitreje razrešiti negotovosti. Če smo v stresu, smo bistveno manj pripravljeni vztrajati pri odprtosti različnih možnosti. Strokovnjaki ugotavljajo, da se zaradi zatekanja k varnim odločitvam povečujejo tudi stereotipi do beguncev, teroristični napadi so vplivali na našo toleranco do sprejemanja alternativnih interpretacij dogajanja. Kako se soočati z negotovostjo in odprtostjo različnih možnosti raziskujemo v pogovorih z uglednim ameriškim socialnim psihologom Ariejem Kruglanskim, zdravnikom dr. Matjažem Zwittrom, statističarko Tino Žnidaršič in demografom dr. Janezom Malačičem.
Beremo časopis, rešujemo sudoku in brez slabe vesti telefoniramo. To je vožnja prihodnosti s samovozečimi avtomobili. Ti naj bi namreč bili naslednji stroj, ki bo nadomestil nekatera človeška dela in nam olajšal življenje. Vožnja po središčih mesta bi bila s takšnimi vozili manj stresna, avtomobil bi se samodejno odzival na ovire, poleg tega pa bi obstajala zmanjšana potreba po parkirnem prostoru, saj bi nas avtomobil odložil in se sam odpeljal domov.
Neveljaven email naslov