Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki. Po tej zapleteni poti rojevanja vremenske napovedi se danes podaja Frekvenca X.
Da nastane vremenska napoved, ni dovolj le pogled v nebo. Za sodobne vremenske napovedi je treba dobiti velikanske količine podatkov. Te potem analizirajo izjemno zmogljivi računalniki, ki lahko le v pičlih nekaj sekundah postrežejo s prvimi oprijemljivimi podatki in vremenskimi slikami, te pa nato v vsem razumljivo govorico prevedejo dežurni prognostiki.
Dva, ki ju pogosto slišite ob jutranjih vremenskih napovedih na radiu, Jure Cedilnik in dr. Benedikt Strajnar, sta nas najprej vodila do prizorišča, na katerem vremenoslovci zbirajo podatke. Od vremenske hiške, ki je, mimogrede, enaka povsod po svetu, do vzletišča vremenskega balona. Balon, ki vsako jutro ob petih zapusti tla, se v višavah zelo razbohoti, tudi do velikost avtobusa. Dvigne se lahko do višine 15 kilometrov, pri tem pa prek radijske zveze pošilja podatke o temperaturi in vlažnosti posameznega sloja ozračja in smeri vetra. Danes je po svetu postavljenih 11 000 vremenskih opazovalnic, ki s številnimi sateliti, letali in ladjami nenehno polnijo svetovno meterološko podatkovno banko.
Slovenija skupaj s številnimi drugimi evropskimi meteorološkimi službami dejavno sodeluje v projektu ALADIN, rezultat katerega je meteorološki model z istim imenom. Trenutno izračunavajo meteorološki model v ločljivosti 4,4 km. To pomeni, da je realni prostor razdeljen na računske točke, pri čemer je razdalja med sosednjima točkama 4,4 km. Po navpičnici ima ta model 87 računskih ravni. Model izračunajo vsake tri ure, pri čemer vsakič uporabijo čim bolj sveže meritve. Za to, da lahko superračunalnik v kleti Arsa simulira 3 minute vremena v naravi, potrebuje dobro sekundo računalniškega časa. Ob tem se zastavlja vprašanje: Koliko zelo pametnih in hitrih matematikov bi potrebovali, da bi lahko nadomestili superračunalnik? »Nešteto,« sta enotna Cedilnik in Strajnar.
Prav na Arsu so sicer sestavili prvi superračunalnik, pri tem je pomembno vlogo odigral Jure Jerman: »Leta 1997 smo ob sodelovanju podjetja iz Ljubljane na neki podstrehi v prestolnici sestavili 20 delovnih postaj. To je bila prva večja Linux gruča v Sloveniji, pa tudi po tem smo bili prvi, da smo operativni model računali na tako povezani gruči računalnikov.«
Največje središče za operativno računanje vremena imajo sicer v Evropskem centru za srednjeročno napoved vremena v Veliki Britaniji, tam sta dve gruči s po sto tisoč računskimi jedri, kmalu načrtujejo celo petkratno razširitev sistema. Njihove podatke uporabljajo tudi pri nas tako pri neposrednem napovedovanju, kot tudi pri robnih podatkih za model Aladin.
Z Aladinom je povezana tudi zanimiva anekdota deskarja na valovih Rajka Dolinška, ki se je leta 1999 s prijatelji podal na valove v vodah Pirana, pri tem pa mu je ponagajal močan veter. Zaradi visokih valov je pristal v vodi in se celih 9 ur ni mogel do Obale. »Jaz temu rečem, da je bil to moj najdaljši pogovor z Bogom.«
Rešili so ga šele zvečer, ko se je veter malo umiril. Pozneje je povedal, da sploh ni obupal, saj mu je moč dajala tudi Aladinova napoved vetra, po kateri naj bi veter zvečer oslabel.
Konec dober, vse dobro, nas pa ob koncu potovanja po tem, kako nastane vremenska napoved, čaka še tisti zadnji korak, ko te podatke, ki jih izračuna in pozneje vizualizira računalnik, v roke dobi dežurni prognostik, v našem primeru Brane Gregorčič. Ja, vreme se ne vede vedno tako, kot je predvideno v numeričnem izračunu, tako da si je treba pustiti malo rezerve.«
Prognostik ima zahtevno nalogo – oceniti mora napovedljivost vremenskega stanja. Včasih, ko so prevladujoči počasnejši vzorci v vremenu na primer anticikloni, je namreč vreme bolj napovedljivo, včasih, zlasti kadar nas prehajajo kakšne hitre fronte ali ko se poglabljajo ciklonska območja, pa manj.
Slovenija je nasploh posebna zaradi velikega vpliva reliefa. Na gibanje zraka ima namreč relief bistven vpliv. »Vsekakor se nad majhnim območjem Slovenije srečuje toliko različnih vplivov, kot res le redkokje po svetu.«
Ne glede na muhavost vremena, ki je najbrž tudi vzrok, da v tem srednjem pasu že pregovorno radi govorimo o vremenu, pa so z desetletji vremenske napovedi v primerjavi s tistimi čisto pionirskimi postale zelo točne in zanesljive. »Na vsakih deset let razvoja pridobimo en dan več pri točnih vremenskih informacijah. Če so bile pred 40. leti zanesljive do 3 dni vnaprej, so zdaj z enako zanesljivostjo uporabne do 7 dni vnaprej.«
A ne glede na to, da lahko danes že zanesljivo napovedo vremensko prihodnost za teden vnaprej, vremenoslovci ene supermoči še vedno nimajo, pa čeprav bi si to želeli: »K sreči na vreme ne moremo vplivati, lahko se le prilagajmo temu, kar nam narava nameni.«
Nasilje v tradicionalnih in novih medijih je vseprisotno. O tem, da vzbuja pozornost, ni dvoma. A kakšni so v resnici naši odzivi na travmatične dogodke, ki jih vidimo na zaslonu? Kako je potreba po ogledu nasilnega dejanja povezana s človeško zmožnostjo predvidevanja prihodnosti? Zakaj sploh gledamo nasilne in krvave filme? Se s prihodom spletnih družabnih omrežij res postavljajo nova pravila igre in kako spletna anonimnost spreminja vzorce našega vedenja? Med iskanjem vzrokov za privlačnost nasilja na zaslonu gre Frekvenca X med krdelo levov, v gladiatorsko areno, hollywoodske studie z začetka 20. stoletja in na družabna omrežja danes vseobsegajočega svetovnega spleta. Gosti: Aleksander Zadel, psiholog Dr. Rajko Muršič, antropolog, Filozofska fakulteta UL Dr. Peter Stanković, kulturolog, Fakulteta za družbene vede UL
V teh dneh, ko z neba pada voda zdaj v kapljicah zdaj v snežinkah, se bomo v Frekvenci X vprašali, od kod neki se je vsa ta voda sploh vzela. Da je Zemlja Modri planet, torej polna vode, vira življenja, se zdi samoumevno. Pa ni čisto tako. Če je vir življenja voda, kaj je vir vode?
Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.
Dober mesec je minil, kar smo začeli z novo shemo delitve časa, kot rečemo koledarju. V Frekvenci X smo tokrat v čas umeščali zgodovinske dogodke in najdbe, preverili, kako so se širile novice in se spraševali, na kakšen način so na zgodovino vplivali mrki, kako so jih beležili, napovedovali, o njih poročali ter kako nam pomagajo datirati stare kronike.
Otroci se začnejo govora učiti že takoj ob rojstvu, najprej samo poslušajo in analizirajo glasove, ki jih slišijo. Po šestem mesecu začnejo spuščati glasove, prve besede izrečejo po prvem letu starosti. Kaj se dogaja v možganih otrok, kako se prilagodijo različnim dražljajem in zakaj so se sposobni naučiti več različnih jezikov hkrati? Preverjamo v večjezičnih družinah, na mednarodni šoli in se pogovarjamo s slovensko nevroznanstvenico dr. Najo Ferjan Ramirez.
Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.
Z vsadki v senzoričnem delu možganske skorje lahko paraliziran človek pridobi senzorično povratno informacijo iz roke in tisto, česar se dotakne, dejansko čuti. Kako je to mogoče in do kam sega komunikacija med človeškim telesom in robotskimi udi, smo preverili v oddaji Frekvenca X. Sodelovali so: dr. Michael Boninger, Univerza v Pittsburgu dr. Marko Munih, Fakulteta za elektrotehniko Nathan Copeland, kvadriplegik Daniele Bellini, amputiranec
Rjave, zelene ali modre oči? Če bi imeli možnost poseči v genski material, bi si res želeli vplivati na lastnosti vašega sina ali hčere? Etične dileme so v sodobni znanosti vse bolj pogoste, meje pa vse bolj zabrisane. Pogledujemo v prihodnost in k robovom znanosti – kaj prinašajo prihodnja desetletja, kaj je realno mogoče in kaj bo še vedno znanstvena fantastika, kako bo spremenjeni svet (rast prebivalstva, podnebne spremembe, izumiranja vrst) vplival na odpiranje znanosti, kakšno moč ima znanstveni dumping in kako se z izzivi soočati z glavo in ne s populizmom. Sogovorniki: dr. Andrej Prša, dr. Toni Pustovrh, dr. Anže Županič in dr. Radovan Komel.
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Pred dobrim letom je ameriška astronomka dr. Tabetha Boyajian s sodelavci objavila članek, v katerem je predstavila nenavadne lastnosti zvezde KIC 9462852, ki so jo opazovali z Nasinim satelitom Kepler. Naslov njenega članka: "Kje je svetloba?" še vedno nima zanesljivega odgovora.
V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.
Ob dnevu boja proti AIDSu se bomo spomnili, kdo je bil grešni kozel, ki so ga pred več kot tridesetimi leti obtožili, da je v Združene države prinesel virus HIV, kje se je vse začelo in kakšne rezultate dajejo trenutne raziskave na tem področju. Znastveniki, med njimi tudi dr. Lucy Dorrell z oxfordske univerze, so razvili novo zdravilo, ki uniči virus HIV v celicah.
Glede na to, kako kratka so obdobja miru v zgodovini človeštva – če lahko o njih sploh govorimo – so sodobna dognanja nevroloških znanosti o določenih vidikih našega čutenja fascinantna. Nekatere najdbe namreč potrjujejo tezo, da se ljudem nasilje fizično upira. Verjetno ima s tem kaj opraviti dejstvo, da smo zaradi svoje biološke zasnove nagnjeni k sočutju. V naših možganih, pa tudi možganih nekaterih živali – se skrivajo tako imenovane zrcalne nevronske celice. Ti nevroni takrat, ko opazujemo določeno početje nekoga – na primer če se udari v koleno – sprožijo enake signale kot nevroni v možganih opazovanega. Kljub temu da smo se ljudje skozi evolucijo naučili sočutje učinkovito zatirati, smo po naravi empatični. Novodobna znanost torej v precejšnji meri pritrjuje slutnjam, ki so jih izrazili že nekateri starodavni filozofi. Gosti: Dr. Tomaž Grušovnik, docent na Univerzi za Primorskem Dr. Lenart Škof, religiolog Dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Potresi, ki neprestano nastajajo na vsej zemeljski krogli, so neizčrpen vir znanstvenih raziskovanj, v katerih ostaja nerešenih še veliko ugank. Vzporednico zemeljski seizmologiji, ki s pomočjo potresnih valov razkriva notranjost Zemlje, bomo potegnili tudi s preostalimi planeti v Osončju in celo z zvezdami, kjer v okviru astroseizmologije preučujejo širjenje zvočnih valov, ki podobno kot tresenje na Zemlji, veliko pove o njihovi notranjosti in starosti.
Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež e-odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od komponent, ki jo zavržemo z e-odpadki, ki kot surovina hitro hlapi, je platina. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja te plemenite kovine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki e-odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.
Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.
Deset in deset ni dvajset. Če dodamo še 50, pa je enajst. Kaj je to? Z njimi smo se srečali že v otroštvu, z njimi se srečujemo v odrasli dobi in tudi v vsakdanjem življenju. Uganke so z nami že tisočletja, poznali so jih že stari Babilonci, Asirci in drugi, v našem okolju je gotovo najbolj znana med prastarimi ugankami biblična Samsonova uganka. Najsi bodo matematične ali besedne, rešljive ali celo nerešljive, imamo jih radi.
Živimo v dobi, ki jo obvladujejo prikriti vplivi na mnenje ljudi. Prepričevalske trike nam servirajo politiki, poslovneži, marketingarji, zavarovalniški agentje, morda celo naši šefi … Kako jih prepoznati in kako se z njimi konstruktivno soočati? Gostje: dr. James Garvey, filozof, avtor knjige Prepričevalci; dr.Stojan Pelko, nekdanji oglaševalec, publicist; Boštjan Videmšek, novinar Dela, protivojni poročevalec.
Neveljaven email naslov